'Podpiram prevzemanje manjših bank pri nas'

Kot smo poročali, se je v bitko za prevzem Addiko bank podala tudi Nova Ljubljanska banka. Ta za delnico ponuja 20 evrov kar je okoli 20 odstotkov več kot za delnico omenjene banke ponuja holding Miodraga Kostića Agri Europe. Tretji interesent za Addiko bank je Davor Macura, ki vodi Alta Pay Group, pa za delnico ponuja 17,5 evra oziroma dober evro za delnico več od Kostića.

Bitko za Addiko bank je na mednarodni konferenci Finančni sistemi v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope komentiral tudi guverner banke Slovenije Boštjan Vasle. "Dejstvo je, da ko razmišljamo o tržni strukturi in številu bank v Sloveniji, smo imeli razmere, ko je bilo zagotovo teh preveč, da bi učinkovito servisirale prebivalstvo in podjetja. V zadnjih letih so se razmere izboljšale, prehajamo v tisti del krivulje, ko je število bank postalo primernejše glede na število in obseg slovenskega gospodarstva. Če povzamem. Podpiram procese, ki v tem trenutku še vedno potekajo v Sloveniji, torej združevanje in morebitno prevzemanje manjših bank na našem trgu."

Ob tem je Vasle dodal, da se razmere na mednarodnih trgih ne poslabšujejo, geopolitične razmere pa ne zaostrujejo, zato se približuje čas, ko bomo lahko začeli s procesom zniževanja obrestnih mer. "Sam sem velik zagovornik bančne konsolidacije. Prva najboljša rešitev bi seveda bila, če bi do tega prišlo na ravni celotnega evrskega območja. Zavedamo se, da ta rešitev zaenkrat še ni realistična."

O združevanju bank na regionalni ravni je za Bloomberg Adria TV govorila tudi Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenij. "Zadnjih 15 letih poteka v Sloveniji in Evropi močna konsolidacija bank, pri nas se je število z 20 znižalo na 15 bank pred združitvijo NKBM in SKB. To se pozna pri številu zaposlenih, saj se je to zmanjšalo za tretjino, razlog je tako digitalizacija kot združitve," je dejala Zadravec Caprirolo.

Kot poudarja, poslovno okolje šibkega povpraševanja po kreditih, regulatorne spremembe in visoki vložki v razvoj tehnologije zahtevajo" nadaljnjo konsolidacijo. Postavlja pa se vprašanje, do kje je to združevanje zdravo z vidika konkurence. V resnici govorimo o konkurencu EU in EMU, ne pa na lokalni ravni," je ocenila sogovornica. Po njenih besedah je namreč ob razvoju fintech storitev konkurenca pri ponujanju storitev zunaj nacionalnih meja, konkurenca znotraj nacionalnih meja pa ni več tako pomembna kot nekoč.

"Evropa je naša meja v ponujanju bančnih storitev. Tiste institucije, ki bdijo nad varstvom konkurence, bodo ostale pozorne na to, da zagotovijo dovoljšnje število igralcev na trgu, da zagotovijo potrošnikom koristi te konkurence," je prepričana Zadravec Caprirolo. Dodala je, da je treba imeti v mislih, koliko slovenskih državljanov ima račune pri Revolutu in podobnih neobankah, ki niso znotraj nacionalnih meja.

Vse bo odvisno od ECB

Ob morebitnem prevzemu Addiko bank bi na hrvaškem trgu začela poslovati tudi NLB, ki si že dlje časa prizadeva vstopiti na trg naših južnih sosedov. Kot je znano NLB-ju Hrvaška centralna banka že leta preprečuje vstop na njihov trg zaradi problematike t. i. starih deviznih vlog. Ob razpadu Jugoslavije so namreč hrvaški vlagatelji, ki so hranili denar v zagrebški podružnici tedanje Ljubljanske banke, ostali brez svojih prihrankov. Po poročanju Bloomberg Hrvaška NLB zanika pravno nasledstvo z Ljubljansko banko, hrvaške stranke v postopku in številna sodišča pa trdijo, da obstaja pravno nasledstvo.

"Za postopek pridobitve dovoljenja kvalificiranega deleža v instituciji, ki je že ustanovljena v Republiki Hrvaški, je potrebno predhodno dovoljenje, ki ga izda Evropska centralna banka za vse države članice evrskega območja. Pri čemer hrvaška centralna banka sodeluje v postopku izdaje tega dovoljenja v skladu z določbami zakona o bančnih institucijah in regulativnih okvirih, ki opredeljuje postopke v enotnem nadzornem sistemu," so za Bloomberg Hrvaška odgovorili iz Hrvaške centralne banke in dodali, da "Evropska centralna banka NLB uvršča med pomembne sistemske banke, kar pomeni, da je pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke v okviru enotnega mehanizma nadzora v sodelovanju z Banko Slovenije."

Kako analitiki ocenjujejo vstop NLB v bitko za Addiko Bank?

"Kar zadeva relativno vrednotenje družbe, je razmerje med ceno in dobičkom na delnico trenutno 9,4-kratnik v primerjavi s 7,1-kratnika v drugi polovici marca pred začetkom prevzemne vročice. "Razmerje med ceno in dobičkom skupine Addiko je zdaj višje od vseh drugih regionalnih bank, ki kotirajo na borzah, kot so UniCredit, Intesa, Raiffeisen, Erste Group, OTP in tudi NLB, medtem ko je mediana omenjene bančne skupine pri 6,4-kratniku," so poudarili analitiki BBA.

Pavlović, Ipopema: NLB bo zmagovalec v tekmi za Addiko Bank

Vladan Pavlović iz Ipopema Securities, ki podrobneje spremlja in analizira bančne delnice, je v intervjuju za Bloomberg Adria TV dejal, da verjame, da NLB in Agri Europe v tem nakupu vidita priložnost za pridobitev dodatnega tržnega deleža, in to na trgu, ki še lahko raste na več področjih.

"Ta banka bo verjetno vključena v eno od teh skupin, doseženi bodo določeni sinergijski učinki, tako da s tega vidika tudi 9,4-kratnik ni visoka številka. A če pogledate razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo na delnico (P/B), ki ga v bankah pogosto spremljajo, je ta le 0,48-kratnik. To razmerje je precej nizko in Addiko Bank nima velikega donosa kapitala, za zdaj le petodstotnega," pojasnjuje naš sogovornik.

Kdo so največji delničarji Addiko bank?

Kot je navedeno na spletni strani avstrijske Addiko Bank, je približno 48,5 odstotka delnic v prostem obtoku (free float). To pomeni, da so na voljo za trgovanje javnosti in niso v lasti določenih notranjih oseb ali večjih delničarjev. 

Največji delničar trenutno je Kostić prek holdinga Agri Europe Cyprus, ki ima slabih 10 odstotkov delnic. Sledi švicarska družba DDM Invest, ki ima le malenkost manjši delež (9,9 odstotka). Tretje pa je podjetje omenjenega Srba Macura Alta Pay, ki je konec marca pridobila 9,6 odstotka Addiko.

Alta Pay naj bi želel pridobiti približno 30 odstotkov avstrijske banke. Pri tem želijo 6,88 odstotka pridobiti od podjetja Dr. Jelitzka + Partner Gesellschaft fur Immobilienberatung und – verwertung, 6,73 odstotka od WINEGG Realtitaten, preostalih 6,43 odstotka pa od več manjšinskih delničarjev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar