Kako konkurenčne evropskim so depozitne obrestne mere pri nas?

Tako kot slovenske banke, ki so že prilagodile ponudbo depozitnih obrestnih mer zaradi napovedi o znižanju obrestnih mer ECB, tudi podatki Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da so banke evrskega območja spustile obrestne mere za vezane vloge. V trenutnem ciklu zaostrovanja so bile povprečne depozitne obrestne mere najvišje decembra lani pri 3,3 odstotka, februarja pa so upadle na 3,17 odstotka.

"Ostajamo na poti k znižanju obrestnih mer v kratkem ne glede na morebitne večje pretrese," je v torek ob robu spomladanskega srečanja MDS za CNBC povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Zniževanje inflacije je po njenih besedah v skladu s pričakovanji centralne banke. Ta pričakovanja so banke v evrskem območju že vračunale v svojo ponudbo, tudi slovenske.

Kot so pojasnili v Novi Ljubljanski banki (NLB) in banki Sparkasse, so letošnje prilagoditve depozitnih obrestnih mer posledica spremembe v dinamiki obrestnih mer euribor, kjer so obrestne mere za daljše ročnosti nižje kot za krajše ročnosti in (prav zaradi pričakovanega znižanja ključnih obrestnih mer ECB) so torej posredno povezane s pričakovanji trga.

"V Sloveniji že nekaj časa opažamo, da poslovne banke pri oblikovanju depozitne politike niso sledile depozitni obrestni meri ECB. Nivo depozitnih obrestnih mer je bistveno nižji, kot v primerljivih institucijah v evro območju," ugotavljajo v Modri zavarovalnici.

Četudi so se zahtevane donosnosti evropskih državnih zakladnih menic v zadnjem času nekoliko znižale, je po njihovem mnenju izjemno težko govoriti o kakšni zlati dobi na slovenskem depozitnem trgu. "Se pa tudi pričakovanj o gibanju obrestnih mer največjih centralnih bank iz dneva v dan nekoliko spreminjajo," priznavajo v Modri.
 

Ostajamo pri repu

Ne glede na to pa banke v Sloveniji še naprej ostajajo na repu evropskih držav po višini depozitnih obrestnih mer za vezavo do enega leta. Povprečno so februarja komitentom ponujale 1,36 odstotka obresti. Manj kot dva odstotka so za depozite do enega leta ponujale še grške in ciprske banke.

Na drugi strani pa so lahko komitenti bank v Italiji, Estoniji in na Malti svoja sredstva za eno leto vezali v povprečju po 3,7 odstotka. Povprečno so bile depozitne obrestne mere bank v evrskem območju za enoletno vezavo 3,2 odstotka.

Nekoliko bolje se banke pri nas odrežejo po višini obrestnih mer za vezane vloge nad dvema letoma, a so še vedno pod evrskim povprečjem. V povprečju ponujajo 2,6 odstotka obresti, medtem ko je povprečje bank v evrskem območju pri treh odstotkih. Najvišje obrestne mere v tem segmentu ponujajo banke v Litvi, in sicer so povprečno nad štirimi odstotki.

Februarja se je na evropski ravni zmanjšal tudi obseg novosklenjenih poslov za vezavo vlog do enega leta. Obsegal je 133,6 milijarde evrov, medtem ko je januarja presegel 142 milijonov evrov.