Konec zlate ere depozitov: Banke režejo obrestne mere

Ne samo trgi, ampak tudi banke resno jemljejo napovedi Evropske centralne banke (ECB) o prvem znižanju obrestnih mer, saj so depozitne obrestne mere že nižje kot januarja. "Zaradi pričakovanih znižanj obrestnih mer ECB smo s 1. marcem nekoliko prilagodili depozitne obrestne mere," so sporočili tudi iz največje banke po bilančni vsoti pri nas, Nove Ljubljanske banke (NLB).

Najbolj glasen in jasen glede nujnosti monetarnega sproščanja je bil francoski guverner Francois Villeroy de Galhaua: "Če ne bo večjih pretresov ali presenečenj, bi se morali odločiti za prvo znižanje obrestne mere na naslednjem srečanju 6. junija," njegove besede povzema Bloomberg. Kot je nadaljeval, pa bodo potrebna tudi nadaljnja znižanja tako letos kot naslednje leto. "Ritem sproščanja bodo narekovali objavljeni podatki od srečanja do srečanja," je povedal Villeroy.

Odziv na gibanje medbančne obrestne mere euribor

Tudi v NLB pričakujejo, da bodo centralne banke z umirjanjem inflacije razmeroma hitro začele zniževati obrestne mere. "Kdaj se bo zgodil prvi spust obrestnih mer pri ECB, je nehvaležno napovedovati, vsekakor pa ocenjujemo, da smo vrh obrestnih mer že dosegli in torej prehajamo v obdobje zniževanja obrestnih mer," menijo v NLB.

To se po njihovih besedah že odraža v vrednostih referenčnih obrestnih mer (euribor) in obrestnih zamenjav, ki so se opazno odmaknile od najvišjih doseženih vrednosti lani, zaradi česar so v NLB že znižali obrestne mere za stanovanjska posojila.

Tudi iz Banke Sparkasse so sporočili, da obrestne mere prilagajajo tako glede na monetarno politiko ECB kot tudi glede na lokalne tržne razmere, ki jih definirajo ponudba depozitov in pogoji za depozite lokalnih bank. "Ob dvigu obrestnih mer ECB iz negativnega območja leta 2022 smo takoj prilagodili obrestne mere za vezane depozite in jih je postopoma dvigovala. Ko bo ECB zniževala obrestne mere, je pričakovati podoben učinek v smeri zniževanja obrestnih mer za depozite," navajajo.

Letošnje prilagoditve depozitnih obrestnih mer so po njihovih besedah posledica spremembe v dinamiki obrestnih mer euribor, kjer so obrestne mere za daljše ročnosti nižje kot za krajše ročnosti in (prav zaradi pričakovanega znižanja ključnih obrestnih mer ECB) so torej posredno povezane s pričakovanji trga.

Največji bančni skupini pri nas spustili obrestne mere

Banke nižje obresti ponujajo tako za kratkoročne kot predvsem za dolgoročne depozite, smo opazili v primerjavi, ki jo pripravljamo od lanskega poletja. NLB je za depozite z ročnostjo do enega leta od septembra do konca januarja ponujala odstotek obresti, v tokratni primerjavi pa smo opazili, da ponuja le še 0,75 odstotka. Za ročnost nad enim in do dveh let lahko komitenti prejmejo 2,25 odstotka obresti. Za ročnost nad dvema letoma pa ponujajo 1,75 odstotka obresti. Januarja so komitenti za dolgoročno vezavo sredstev prejeli med dvema in 2,5 odstotka obresti.

Nova KBM je spremenila višino obrestnih mer za sklenitev depozita do enega leta še bolj pa za dolgoročno vezavo. Tako za vezavo do treh mesecev ponuja 0,01 odstotka obresti, za vezavo sredstev za pol leta je obrestna mera 0,8-odstotna. Ob vezavi za eno leto ponujajo odstotek obresti, v posebni ponudbi pa lahko komitenti dobijo 1,8 odstotka obresti.

Zanimivo, da čeprav so še januarja za vezavo sredstev nad enim letom ponujali med 1,2 odstotka do dveh odstotkov, so zdaj obrestne mere znižali na minimalnih 0,01 odstotka. "V Novi KBM pozorno spremljamo napovedi ECB. Obrestne mere smo povišali za depozite z ročnostjo krajšo od 12 mesecev," so odgovorili z Nove KBM.

Tudi SKB, ki tako kot NKBM spada v madžarsko OTP Group, za vezavo do treh mesecev ponuja skoraj nične obresti, za polletno pa 0,8 odstotka. Za enoletni depozit komitentom ponujajo odstotek obresti, za eno leto in en mesec pa najvišjih 1,8 odstotka. Za daljši časovni okvir so obrestne mere spet skorajda nične.

V redni ponudbi za enoletno vezavo do 2,5 odstotka, akcijsko tudi tri odstotke

Nekoliko so depozitne obrestne mere za dolgoročno vezavo prilagodili tudi v Banki Sparkasse, kjer za enoletno vezavo ponujajo do 2,5 odstotka obresti. Za daljše vezave se nato obrestne mere počasi znižujejo proti 2,3 odstotka. Januarja so za vezavo nad enim letom ponujali tudi do 2,9 odstotka obresti.

Skoraj enake obrestne mere za sklenitev depozite kot v začetku leta danes ponujajo v Unicreditu. Pri njih lahko sredstva vežemo najdlje za 35 mesecev, za kar ponujajo 2,5 odstotka obresti.

Obratno pa so depozitne obrestne mere za vezavo do enega leta glede na januar dvignili pri Delavski hranilnici. Tam za enoletno vezavo ponujajo 1,8 odstotka obresti. Ob tem so ohranili ponudbo depozitov nad enim letom, kjer lahko še vedno dobite med 2,5 in 2,6 odstotka obresti.

Pri Addiku je jasno razvidno, kako z daljšo vezavo sredstev obrestne mere upadajo. Za sklenitev depozita nad enim letom do vključno dve leti ponujajo 2,4 odstotka obresti, nad dvema letoma 2,2 odstotka, nad tremi leti pa 2,1 odstotka obresti.

"Trenutno strankam, fizičnim osebam, ne nudimo vezanih vlog z ročnostjo, daljšo od 12 mesecev. Ponudba vezanih vlog je oblikovana skladno s poslovno politiko in odločitvijo banke, ki temelji tudi na oceni predvidenega nadaljnjega gibanja obrestnih mer ECB," so sporočili z BKS.

Lansko poletje so nekatere tuje banke pri nas akcijsko ponujale tudi do 3,5-odstotne depozitne obrestne mere. Akcije najdemo tudi zdaj, a so te bolj kot ne redke. Pri Intesi Sanpaolo v akcijski ponudbi za nove stranke, ki prenesejo redni mesečni dohodek za šestmesečni depozit: ponujajo 3,15 odstotka letno, za devetmesečni depozit pa tri odstotke letno.

Tudi Gorenjska banka oglašuje ponudbo depozitov, kjer novim strankam do konca aprila ponuja triodstotno obrestno mero za vezavo depozita z ročnostjo od vključno 13 do 23 mesecev.

Kako banke oblikujejo depozitne obrestne mere?

Kaj vse vpliva na odločitev bank za oblikovanje cen produktov, so pojasnili na Združenju bank Slovenije (ZBS). "Vsaka od spodaj naštetih spremenljivk ima lahko pri različnih bankah drugačno težo pri določanju obrestnih mer na depozite," menijo na ZBS. Po njihovih besedah so glavne:

- Referenčna obrestna mera centralne banke: obrestne mere centralne banke imajo velik vpliv na obrestne mere, ki jih banke ponujajo tako za aktivne kot pasivne produkte.

- Ročnost vezave: depoziti na vpogled so običajno tako rekoč neobrestovani ali pa so obrestovani zelo nizko v primerjavi z depoziti daljše ročnosti.

- Gibanje na trgu: banke spremljajo gibanje obrestnih mer na trgu, kot so obveznice in trg medbančnih posojil.

- Gospodarske razmere: trenutno in pričakovano stanje gospodarstva, inflacija, stopnja brezposelnosti in druge gospodarske oziroma makroekonomske spremenljivke vplivajo na obrestne mere.

- Razpoložljivost likvidnosti: če banka potrebuje več likvidnosti, lahko dvigne obrestne mere, da spodbudi vlagatelje k deponiranju denarja.

- Konkurenca na trgu: konkurenca med bankami lahko vpliva na obrestne mere.

- Stroški poslovanja: stroški, povezani s poslovanjem banke, vključno z administrativnimi stroški in stroški regulacije, vplivajo na obrestne mere.

Dopolnjeno z odzivom Nove KBM in BKS.