Slovenske banke septembra pobrale najmanj čistih obresti po marcu

Slovenske banke so v prvih devetih mesecih na krilih visokih obrestnih mer ustvarile 1,29 milijarde evrov prihodkov od obresti. To je na medletni ravni 116,5 odstotka več. Rast prihodkov od obresti se na medletni ravni upočasnjuje, kažejo današnji podatki Banke Slovenije (BS).  

V zadnjih mesecih je vidna tudi visoka rast odhodkov od obresti. To so obresti, ki jih banke plačujejo za vezavo vlog. Rast odhodkov od obresti se na medletni ravni pospešuje. V prvih devetih mesecih jih je bilo za 263 milijonov evrov, oziroma 187,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Odhodki od obresti so bili septembra z 32,9 milijona evrov sicer nižji kot avgusta, ko jih je bilo za 38,9 milijona evrov. Kakšne obrestne mere slovenske banke ponujajo za vezavo depozitov, smo raziskali v včerajšnjem članku.

Slovenske banke so tako že v devetih mesecih ustvarile več kot milijardo evrov čistih obresti (1,029 milijarde evrov). Na medletni ravni so čiste obresti podvojile. Na mesečni ravni se je rast čistih pobranih obresti upočasnila. Septembra jih je bilo za 103,3 milijona evrov, med tem ko so avgusta dosegle absolutni rekord pri 135 milijonih evrov. Čiste obresti na mesečni ravni so bile tako najnižje po marcu, vendar dolgoročno gledano ostajajo na zgodovinsko zelo visoki ravni.

Bruto dohodek bank je v prvih devetih mesecih zrasel za 53,1 odstotka in dosegel 1,437 milijarde evrov. S tem je že presegel rekordne bruto dohodke iz leta 2020. Operativni stroški so zrasli za le sedem odstotkov. Neto dohodek je tako višji za 120,4 odstotka in je znašal 840,3 milijona evrov. Od tega je potrebno odšteti še neto oslabitve in rezervacije, ki so se v devetih mesecih medletno povečale za 44 odstotkov. Dobiček pred obdavčitvijo je tako zrasel za 123,5 odstotka na 819,1 milijona evrov. Čisti dobiček, to je po obdavčitvi, je zrasel za 120 odstotkov na 713,7 milijona evrov.

Kapitalska osnova slovenskih bank ostaja trda. Likvidnost slovenskih bank ostaja zelo ugodna. Količnik likvidnostnega kritja je septembra upadel s 354,7 na 337,8 odstotka. Minimalna regulatorna zahteva za količnik znaša sto odstotkov. Prav zato se slovenskim bankam ne mudi zvišati obrestnih mer na vloge. Povprečne obrestne mere na nove vloge gospodinjstev so septembra znova zrasle, vendar je ta rast v primerjavi evrskim območjem precej manj izrazita.

Dolgoročne obrestne mere na nove vloge gospodinjstev se v Sloveniji gibljejo pri 2,18 odstotka,v evrskem območju pa pri 2,68 odstotka. kratkoročne so v Sloveniji pri le 0,8 odstotka, v evrskem obmčju pa pri 2,75 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar