V vse bolj povezani globalni družbi vloga velikih podjetij presega državne meje in pomembno vpliva na splošno blaginjo države. Tudi zato si Slovenija želi privabiti nove vlagatelje in podjetja, a je pri poslovnem okolju še veliko prostora za izboljšave. Zamisli, kako bi Slovenija hitreje prišla na radar večjih podjetij, so predstavili menedžerji mednarodnih podjetij, ki že delujejo pri nas.
Ena uspešnejših zgodb pri nas je Lek, član skupine Sandoz, ki je pred kratkim prejel obsežne investicije. Poleg razvojnega centra v Mengšu bodo gradili tudi visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi. Ob Novartisovi oddelitvi Sandoza v samostojno podjetje je Lek postal največji član skupine Sandoz, je na investicijsko-razvojni konferenci Slovenia Business Bridge povedal predsednik Sandoza Slovenija Robert Ljoljo.
"Seznam držav, s katerimi smo pri tem tekmovali, je dolg. Če naštejem nekatere: Kanada, Nemčija, Avstrija, Poljska, zato je bilo potrebnega veliko truda, da je investicija pri nas," je povedal Ljoljo. Pri tem jim je nasproti prišla tudi država, saj bo naložbo v Lendavi podprla s 50 do 55 milijoni evrov, ustvarjenih pa bo več kot 300 delovnih mest.
Preberi še
Slovenija letos z rekordnimi vložki v razvoj in raziskave za obrambo
Po realiziranem proračunu Slovenija lani namenila 306 milijonov evrov za razvoj in raziskave.
21.09.2023
Slovenija ima talente, a premalo kapitala za razvoj samorogov
Trg tveganega kapitala v Sloveniji se razvija, za večje število samorogov primanjkuje denarja ter pomoči države.
05.09.2023
Kakšno efektivno davčno stopnjo plačujejo podjetja v Sloveniji?
V Sloveniji davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša 19 odstotkov, večja podjetja po večini plačujejo manj od tega.
31.08.2023
STA
"Prepoznati moramo, da je za vsa slovenska podjetja ključno to, da imamo večjo delovno populacijo. Potrebujemo izobražene mlade, ki na trg dela pridejo takoj z univerz, poleg tega pa moramo starejšim, ki to želijo, pustiti, da delajo dlje," je dejal Robert Ljoljo iz Leka. Povečanje števila davkoplačevalcev je po njegovih besedah tudi prvi korak, če želimo zmanjšati davke.
'Davčni sistem ni tisto, s čimer Slovenija želi privabiti tuje talente'
Razmeroma visoki davki so namreč kamen spotike v slovenskem gospodarstvu. "Davčna zakonodaja je pomembna tudi pri privlačnosti države za tuje talente. Ni vse črno in belo, ampak z državami, s katerimi tekmujemo na trgu dela, tekmujemo tudi pri višini plač," je poudaril Božo Černila, izvršni direktor Trima, ki spada med vodilne evropske ponudnike celovitih rešitev na področju ovoja zgradb.
Kot pravi Černila, morajo kot delodajalec dokazati, da je lokacija primerna za življenje, hkrati pa se zavedati, da takšni kadri pridejo za določen čas kariere. "Pridejo za nekje petletno obdobje tudi zato, da bodo v tem obdobju nekaj zaslužili," je dejal Černila.
Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, ki se je z nekaterimi očitki strinjal. "Najprej moramo imeti jasno vizijo, kaj želimo doseči in kot država postati. Povsem razumem, da so slovenski davki previsoki, čeprav vemo, da je velika utež na plačah in manjša na premoženju. Najti moramo morda boljšo kombinacijo," je priznal Frangež.
Sicer pa je poudaril, da davčni sistem ni tisto, s čimer Slovenija želi privabiti tuje talente. "Naša prednost je kakovost življenja, jasno pa je, da moramo biti konkurenčni in trenutno nismo. Kot ministrstvo potrebujemo splošni družbeni konsenz, politike ne morem spreminjati čez noč," pravi Frangež.
Pri nas primanjkuje skoraj vseh kadrov, najhuje pa je v IT-sektorju in pri inženirjih. In še več jih bomo potrebovali, saj tudi v Trimu želijo v Sloveniji zgraditi razvojni center. "V našem podjetju smo izurili veliko kadrov, na splošno imamo v naši državi veliko strokovnjakov, a jih bomo potrebovali tudi iz tujine," je bil jasen Černila.
V Singapurju delovno dovoljenje v enem dnevu, pri nas po enem letu
O davkih in drugih težavah slovenskega poslovnega okolja je govoril tudi John Denhof, predsednik uprave banke Nova KBM. Denhof je bil rojen v ZDA v Michiganu in je pred dvema mesecema postal Slovenec.
John Denhof, NKBM: "Kakovost življenja tu je vrhunska, zanimiv pa je postopek, skozi katerega greš kot tujec. Davki so velika kategorija, verjetno bi bilo bolje, da bi ostal davčni rezident kje drugje. Da sem dobil delovno dovoljenje, je trajalo eno leto, denimo v Singapurju se to zgodi v enem dnevu."
Bloomberg Adria, STA
Na prvo mesto pa je z vidika upravljanja banke pri nas postavil predvidljivost. "Slovenija trenutno potrebuje večjo predvidljivost in stabilnost, predvsem v bančnem sektorju. Ta je zelo pomembna za tuje vlagatelje, ko iščejo nove priložnosti," je poudaril Denhof.
Po besedah Frangeža je tudi to odvisno od sporazuma, ki ga moramo sprejeti kot država. "Prišle bodo še druge krize, gospodarstvo se bo moralo prilagoditi in ne moremo vsega predvideti. Slovenija je majhno gospodarstvo, moramo biti solidni v jedru in fleksibilni navzven, da bodo podjetniki imeli zagotovilo, kaj lahko pričakujejo, ko bodo poslovali v Sloveniji," je povedal Frangež.
Predvidljivost skrbi tudi novega bančnega igralca pri nas, madžarsko OTP banko. Na slovenski trg prihaja po prevzemu in združitvi treh bank, pri nas pa bodo delovali pod imenom OTP Slovenija. "Ne poznamo detajlov o morebitni uvedbi novih davkov za banke, na splošno pa ne verjamemo, da je dobro za državo, da kar naenkrat uvede nove davke, še posebno to velja za bančno okolje," je ob robu dogodka povedal Peter Bese, direktor oddelka za maloprodajo v Skupini OTP.
Bloomberg Adria
Poudaril je tudi, je zelo lahko kriviti banke za vse, ampak za to, da gospodarstvo deluje, je pomemben dober bančni sistem. "Politiki včasih pozabijo na zelo pomembno funkcijo bank v samem sistemu: če upravljanje sredstev med posameznimi akterji ni učinkovito, celoten sistem ne deluje," je povedal Bese.
.webp){kind=icon}
