.webp){kind=icon}
Državni zbor obravnava predlog zakona, ki bi podjetjem omogočil boljši dostop do mehanizmov množičnega financiranja. Gre za uvajanje predpisov EU v pravni sistem Republike Slovenije.
Namen predloga Zakona o izvajanju uredbe (EU) o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike je v Sloveniji urediti evropske mehanizme, katerih namen je zagotavljanje ponudbe storitev množičnega financiranja za podjetnike (v obliki posojilnega in naložbenega množičnega financiranja) ter varovanje in zaščita vlagateljev. S tem se krepi evropski projekt unije kapitalskih trgov.
Množično financiranje postaja vse bolj ustaljena oblika alternativnega financiranja za zagonska ter mala in srednja podjetja, pri katerem gre običajno za manjše naložbe. Predlog zakona določa, da za izvajanje uredbe v Sloveniji skrbi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) po posebni tarifi, hkrati pa določa tudi globe za prekrškarje, ki se gibljejo od 1.250 do 500 tisoč evrov in več.
Predlog zakona je vložila skupina opozicijskih poslancev. Državni zbor je v prvem branju predlog označil kot primeren za nadaljnjo obravnavo, drugo branje bo opravljeno na pristojnem parlamentarnem odboru, končno glasovanje o predlogu pa bo opravil državni zbor na plenarni seji po poletnih počitnicah.
O trenutnem stanju in prihodnosti unije kapitalskih trgov smo se pogovarjali s Primožem Damjanovičem, namestnikom direktorice Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Kaj je evropska unija kapitalskih trgov?
Unija kapitalskih trgov (CMU) je pobuda za vzpostavitev enotnega kapitalskega trga po vsej EU. Z njo želi EU zagotovili pretok naložb in prihrankov med vsemi državami članicami na način, da bo to koristilo državljanom, podjetjem in vlagateljem, piše na spletni strani Sveta EU.
CMU naj bi bila bistvena za gospodarsko rast in konkurenčnost EU ter za izvajanje njenih ključnih politik. Le dobro delujoč kapitalski trg EU lahko namreč zagotovi obseg sredstev, ki so potrebna za okrevanje po krizi zaradi covida-19 ter za digitalni in podnebni prehod, menijo evropski odločevalci.
ATVP
"Eden od poglavitnih ciljev CMU je krepitev odpornosti gospodarstva v smeri, da se gospodarske subjekte vzpodbudi k večji razpršitvi virov financiranja. Kapitalska unija naj bi vlagateljem tako omogočila več priložnosti za dolgoročno varčevanje in naložbe na kapitalskih trgih," je za Bloomberg Adria povedal Damjanovič. "Večja udeležba vlagateljev na kapitalskem trgu bi posledično pomembno prispevala k financiranju razvoja gospodarstva in dolgoročno usmerjenih naložb."
Najnovejši ukrep: enotna informacijska točka
Konec junija so se voditelji v Svetu EU dogovorili o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa (ESAP). Brezplačen, digitalen, uporabniku prijazen in centraliziran dostop do finančnih informacij, ki jih objavijo evropska podjetja, naj bi olajšal postopek odločanja širokemu krogu vlagateljev, tudi malim. Info točka bo vključevala tudi podatke o trajnostnem delovanju podjetij.
"Namen teh ukrepov je med drugim, da se vlagateljem zagotovi boljši dostop do podatkov o podjetjih in trgovanju," ukrep komentira Damjanovič. "Na splošno naj bi ti ukrepi bolje povezali podjetja EU z vlagatelji, izboljšali dostop podjetij do financiranja, razširili naložbene priložnosti in povezali oziroma poenotili kapitalske trge EU. Z najnovejšimi ukrepi se vzpostavlja tudi podlaga za poenotenje poročanja o poslovanju skladov na ravni EU."
Vlaganje v investicijske sklade bo postalo dostopnejše tudi za male, neinstitucionalne vlagatelje
S spremembo Uredbe o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (ELTIF) "Evropska komisija predlaga dva tipa skladov, enega za profesionalne in drugega za male vlagatelje. Predlaga se tudi sprostitev omejitev trženja malim vlagateljem, popravljajo se določbe o naložbenih omejitvah," razlaga Damjanovič. "A to še ni končna verzija, zadnjo besedo bosta imela Svet EU in Evropski parlament."
Bloomberg
Po predlogu Komisije bi se odprla možnost malim vlagateljem, da investirajo v dolgoročne alternativne investicijske sklade. Ti so bili do sedaj namenjeni zgolj institucionalnim vlagateljem. "Gre za dopolnitev klasičnih varčevalnih produktov, kot so depoziti, vzajemni skladi, pokojninski skladi in življenjska zavarovanja," meni Damjanovič.
Kaj bi nova uredba ELTIF pomenila za upravljalce skladov?
"Novela ELTIF, ki je v zakonodajnem postopku, naj bi pravila glede dovoljenih naložb deloma prenovila in zlasti povečala fleksibilnost upravljavca pri upravljanju naložb. V središču so investicije v finančne instrumente, ki jih je izdalo malo ali srednje veliko podjetje, ki ni sprejeto v trgovanje na borzi," pravi Damjanovič.
"ELTIF bi lahko nalagal tudi v realna sredstva, ki imajo vrednost zaradi svoje vsebine in lastnosti ter lahko zagotavljajo donose, vključno s komunikacijsko, okoljsko, energetsko ali transportno infrastrukturo in drugimi sredstvi, ki prinašajo gospodarske ali družbene koristi, kot so izobraževanje, svetovanje, raziskave in razvoj ter nepremičnine, če to prispeva k cilju Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropi."
Kakšna bo sprememba v Sloveniji?
Damjanovič pravi, da je sklad ELTIF pri nas mogoče oblikovati že danes, vendar zanje zaenkrat ni bilo izkazanega interesa, saj naj bi bili obstoječi pogoji za upravljanje in poslovanje teh skladov prestrogi. "Za takšen sklad je treba predhodno pridobiti dovoljenje ATVP, upravlja pa ga lahko samo upravljavec, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov (AIS). Gre za dovoljenje, ki upravljavcu AIS daje t. i. evropski potni list za čezmejno opravljanje storitev upravljanja AIS. Status upravljavca specialnih investicijskih skladov ni dovolj za upravljanje ELTIF."
"Prihodnje zanimanje za ta produkt je odvisno predvsem od tega, kakšne bodo rešitve, sprejete na ravni EU," je pogovor zaključil Damjanovič.
