Preden najamete potrošniški kredit: pri najdražji banki plačate za 60 odstotkov več obresti kot pri najcenejši

Evropska centralna banka (ECB) je pretekli teden obrestne mere pustila nespremenjene, a to še ne pomeni, da se razmere za posojilojemalce umirjajo. Euribor, ki ga banke uporabljajo pri izračunu variabilnih obrestnih mer, ostaja blizu najvišjih ravni po novembru 2024, povpraševanje po potrošniških posojilih v Sloveniji pa še naprej raste.

Poglejmo gibanje šestmesečnega in trimesečnega Euriborja, ki ga pri izračunu višine obrestnih mer posojil upoštevajo tudi slovenske banke. Opaznejša rast Euriborja se je začela po 6. juliju. Pred dobrim tednom dni je dosegel najvišjo vrednost po novembru 2024, od takrat pa se je malenkost znižal, vendar ostaja tik pod 20-mesečnim vrhom. Trimesečni Euribor je trenutno tik pod 2,5 odstotka, šestmesečni pa tik nad 2,7 odstotka.

Potrošniška posojila rastejo kljub višjim obrestim

V slovenskem bančnem sistemu se je visoka posojilna aktivnost nadaljevala tudi v maju, kot v poročilu za maj ugotavlja Banka Slovenije. Z 10,2-odstotno medletno rastjo so izstopala stanovanjska posojila, z 8,9-odstotno rastjo pa tudi potrošniški krediti.

Rast potrošniških posojil je zlasti zanimiva zato, ker so se obrestne mere za ta posojila v zadnjih mesecih precej podražile. Medtem ko je še marca letos povprečna obrestna mera za novo sklenjena potrošniška posojila gospodinjstvom z variabilno obrestno mero znašala 5,2 odstotka, se je aprila zvišala za 2,2 odstotne točke na 7,4 odstotka letno. To pomeni približno 42-odstotno povečanje.

Gre za posojila z variabilno obrestno mero, pri katerih je končna obrestna mera praviloma sestavljena iz referenčne medbančne obrestne mere Euribor in bančnega pribitka. 

Kje je posojilo najcenejše?

Ker povprečja povedo le del zgodbe, smo v spletnih kalkulatorjih bank simulirali najem potrošniškega posojila v vrednosti sedem tisoč evrov za 60 mesecev. Primerjali smo ponudbe marca in julija ter kot glavni kazalnik upoštevali efektivno obrestno mero (EOM), ki poleg nominalne obrestne mere vključuje tudi stroške, povezane s posojilom.

Pri fiksnih obrestnih merah je julija najugodnejšo ponudbo pokazala Delavska hranilnica z EOM 6,33 odstotka. Sledili sta Deželna banka Slovenije s 6,50 odstotka in OTP banka s 6,65 odstotka. Najdražja je bila Gorenjska banka, kjer je efektivna obrestna mera znašala 9,76 odstotka.

Med marcem in julijem so se razlike med bankami precej spremenile. Največje poslabšanje je vidno pri Gorenjski banki, kjer se je efektivna obrestna mera pri fiksni ponudbi zvišala s 7,50 na 9,76 odstotka. Opazno se je poslabšala tudi ponudba Sparkasse, kjer se je EOM zvišala s 6,69 na 8,10 odstotka. Pri NLB je bil premik manjši, z 8,55 na 8,65 odstotka, pri Intesi Sanpaolo pa je EOM ostala nespremenjena pri 7,90 odstotka.

Na drugi strani se je najbolj izboljšala ponudba UniCredita, kjer se je EOM pri fiksnem posojilu znižala z 9,04 na 7,41 odstotka. Izboljšala se je tudi ponudba Delavske hranilnice, in sicer s 7,55 na 6,33 odstotka.

Pri variabilnih obrestnih merah je julija najugodnejša Deželna banka Slovenije z EOM 6,10 odstotka. Sledili so UniCredit s 7,87 odstotka, NLB z 8,10 odstotka, Intesa Sanpaolo z 9,10 odstotka in BKS Bank z 9,14 odstotka. V primerjavi z marcem se je variabilna ponudba najbolj izboljšala pri UniCreditu, kjer je EOM padla z 9,31 na 7,87 odstotka, ter pri NLB, kjer se je znižala z 9,42 na 8,10 odstotka. Pri Intesi Sanpaolo je bil padec manjši, z 9,49 na 9,10 odstotka, pri Deželni banki pa se EOM skoraj ni spremenila.

Razlika več kot 600 evrov

Še bolj plastično se razlike pokažejo pri skupnem preplačilu. Pri julijski simulaciji fiksnega posojila v vrednosti sedem tisoč evrov za 60 mesecev bi komitent pri najugodnejši ponudbi po tem kazalniku pri Deželni banki Slovenije posojilo preplačal za 1.166 evrov, pri najdražji, Gorenjski banki, pa za 1.842 evrov. Razlika med bankama tako znaša 676 evrov.

Pri variabilnih ponudbah je razpon podoben. Pri Deželni banki Slovenije bi preplačilo znašalo 1.127 evrov, pri Intesi Sanpaolo 1.741 evrov, kar pomeni 614 evrov razlike. Pri razmeroma majhnem posojilu, sedem tisoč evrov, to pomeni skoraj desetino glavnice. 

Podatki hkrati kažejo, da najnižja nominalna obrestna mera ni nujno enaka najugodnejši ponudbi. Pri potrošniških posojilih so za končni strošek pomembni tudi stroški odobritve, zavarovanja in druga nadomestila, zato je efektivna obrestna mera boljši kazalnik dejanskega bremena za posojilojemalca.

Rast Euriborja in dražja potrošniška posojila znova odpirajo širše vprašanje bančnih marž. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je pred časom izrazil nezadovoljstvo nad početjem bank, ki ob dvigih referenčnih obrestnih mer ECB hitro zvišajo obresti za posojila, medtem ko obresti za vloge na računih navzgor prilagajajo precej počasneje.

Na eni strani se potrošniška posojila še naprej povečujejo, kar kaže, da del gospodinjstev kljub višjim obrestim še vedno potrebuje dodatno financiranje. Na drugi strani se obrestno okolje znova zaostruje, kar pomeni, da lahko že manjši premiki pri Euriborju hitro vplivajo na strošek novih variabilnih posojil.