Kako Singapur zmaguje v tekmi za tuje talente in kje je Slovenija

Z globalizacijo se je povečalo tudi število poslovnih nomadov, ki niso več vezani na državo rojstva, ampak iščejo poslovne in službene priložnosti po celem svetu. Med državami posledično poteka prava bitka za najboljše globalne kadre, ki večajo dodano vrednost gospodarstva. Singapur je letos sprejel novo ureditev (za)poslovanja tujcev, s katero želi postati glavni magnet za globalne talente in ume; slovenska politika pa je na tem področju neodločna.

Singapurska vlada je na začetku septembra predstavila novo delovno dovoljenje, ki dopolnjuje že nekatere obstoječe. Prepustnica, poimenovana "Overseas Networks and Expertise (ONE)", bo imetnikom in njihovim partnerjem omogočala petletno bivanje in delo v Singapurju. Novi vizum predstavlja obnovljeno prizadevanje Singapurja, da bi privabil globalne talente, potem ko so med pandemijo skušali zaščititi lokalne delavce.

Sedaj ugotavljajo, da je domač kadrovski bazen prazen, za načrtovani razvojni preboj pa potrebujejo visoko usposobljene strokovnjake in podjetnike iz tujine. V želji po najboljših kadrih so celo legalizirali spolne odnose med moškimi, s čimer želijo postati privlačna destinacija tudi za istospolno usmerjene genije.

Novi ukrepi naj bi jim pomagali prehiteti druga finančna središča in privabiti talente na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva, matematike in financ, umetnosti, kulture ter športa. "Singapur je še vedno globalno mesto. Drugače ne moremo preživeti," je v nagovoru prejšnji mesec dejal premier Lee Hsien Loong , ki je obljubil tudi, da bo okrepil usposobljenost nacionalne delovne sile. Singapur sicer ne bo omejeval števila prosilcev za svoje najnovejše delovno dovoljenje, je dejal minister za delovno silo Tan See Leng.

Pristop azijskega tigra k pokovidnemu razvojnemu preboju je popolnoma drugačen od slovenskega, ki je na področju zaposlovanja tujih strokovnjakov še vedno precej restriktiven. Singapurci so namreč ugotovili, da razvojnih ciljev samo z domačimi kadri ne bodo sposobni uresničiti.

Kateri razlogi so v ozadju singapurskih ukrepov?

Spodbujanje inovacij in povečevanje produktivnosti sta ključnega pomena za Singapur, saj želi do leta 2030 povečati dodano vrednost proizvodnje za 50 odstotkov in letni izvoz na 710 milijard evrov. Ta cilj bi bil ob trenutni stopnji širitve težak, saj bo gospodarstvo letos verjetno zraslo za 3,7 odstotke, kar je med najpočasnejšimi stopnjami v Jugovzhodni Aziji, prihodnje leto pa naj bi se tempo še umiril na 2,8 odstotka, kažejo zbrane ocene Bloomberga.

Z novimi ukrepi na področju zaposlovanja tujih strokovnjakov želijo povečati dodano vrednost in postati konkurenčnejši nekaterim drugim državam. Lee je v svojem govoru ob nacionalnem dnevu izpostavil Nemčijo, ki bo nekaterim delavcem omogočila vstop v državo, še preden si zagotovijo službo, in Združeno kraljestvo, ki ponuja posebno vizo za diplomante 50 najboljših univerz na svetu – dve od njih sta prav v Singapurju.

Bloomberg

 

Potem so tu še Tajska, ki je pravkar predstavila desetletni vizumski načrt za tuje delavce, in Združeni arabski emirati, ki bodo nekaterim izseljencem omogočili pridobitev delovnih vizumov, ne da bi jih sponzoriralo podjetje.

Kako so se v Singapurju lotili lova za top talenti?

Nova pravila bodo tujcem, ki zaslužijo najmanj 30 tisoč singapurskih dolarjev (21.400 evrov) na mesec, omogočila, da si zagotovijo petletno delovno dovoljenje – z določbo, ki bo tudi njihovim vzdrževanim članom omogočila iskanje zaposlitve, navaja singapursko ministrstvo za delovno silo. Izjemni kandidati v športu, umetnosti, znanosti in akademski sferi, ki ne izpolnjujejo meril glede plače, so prav tako upravičeni do dolgoročnega vizuma v okviru dovoljenja ONE, ki bo začelo veljati 1. januarja.

Z letom 2023 za kandidate za vizum Singapur uvaja tudi točkovni sistem "Compass", s katerim jih bodo ocenjevali po kriterijih, kot so izobrazba, veščine, plačilo in prispevek nacionalnosti k raznolikosti v podjetju. Sistem posnema podobne programe, ki so že v veljavi v Združenem kraljestvu in Kanadi.

V singapurskem programu kandidati potrebujejo vsaj 40 točk v šestih kategorijah, da lahko sodelujejo v tekmovanju, pri čemer lahko v vsaki kategoriji dosežejo nič, deset ali 20 točk. Diploma s Harvarda vam recimo prinese 20 točk.

Bloomberg

 

Za poklice z nizkimi dohodki bodo v Singapurju še vedno dajali prednost lokalni delovni sili, saj se pri uvozu delovne sile osredotočajo na visokokvalificirane strokovnjake in ostale izjemne posameznike. Tujce vabijo predvsem na področji zelene energije in zelenih financ, minister za delovno silo Tan See Leng pa je za Bloomberg dejal, da jih še posebej zanimajo strokovnjaki s področij fotovoltaike, sistemov za shranjevanje energije in tehnologije mRNA.

Zakaj Slovenija ponovno zaostaja?

Slovenija se sooča s podobnimi težavami kot Singapur. Tudi naša vlada ima cilj povečanja dodane vrednosti do sto tisoč evrov na zaposlenega, o čemer je za Bloomberg Adria spregovoril tudi Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo.

 

Toda slovenski delodajalci in gospodarska združenja že dlje časa opozarjajo, da je slovenski kadrovski bazen prazen; predvsem je težko najti visokokvalificirane kadre. Večina bi z veseljem uvozila tuje kadre, a se zatika pri dolgotrajnosti postopkov za pridobitev dovoljenja, ki včasih trajajo tudi več kot pol leta. Zato pozivajo politiko, da na tem področju nekaj ukrene.

Pred časom smo poročali, da si ministrstvo za gospodarstvo prizadeva, da bi poenostavilo in pohitrilo postopek zaposlovanja tujih strokovnjakov. "V letošnjem letu je bilo ponovno izpostavljeno, da prihaja do problema pri pridobivanju enotnih dovoljenj za bivanje in delo. Zato smo na ministrstvu v okviru Gospodarske koordinacije oblikovali delovno skupino za reševanje problematike zaposlovanja tujcev," so nam sporočili z gospodarskega ministrstva. "Na zadnjem srečanju delovne skupine, ki je potekalo julija letos so bili prisotni tudi pristojni resorji ministrstva za javno upravo, ministrstva za delo in ministrstva za notranje zadeve, kjer smo skupaj iskali možne rešitve za to problematiko. Končna rešitev še ni pripravljena in trenutno preverjamo izvedbene možnosti za nekatere možne rešitve. Ko bomo sprejeli in uskladili ključne odločitve, bomo predlog rešitve tudi predstavili javnosti," so nam še zaupali.

STA

 

Toda spremembe zaenkrat blokira ministrstvo za delo, ki takšnemu ukrepu nasprotuje. "Deregulacija področja izključno za tujo kvalificirano delovno silo ne vključuje vseh tujih delavcev in spreminja birokratske ovire glede na status in izobrazbo delavca. Ne glede na trenutne potrebe delodajalcev takšna obravnava ni primerna," so nam julija sporočili z ministrstva za delo. Po naših nadaljnjih poizvedovanjih, s katerimi smo želeli pridobiti dodatno obrazložitev nekaterih njihovih argumentov, se je ministrstvo za delo zavilo v molk.

Na obe ministrstvi smo poslali novinarska vprašanja v povezavi s potencialnim napredkom na tem področju. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.

 

Članek pripravljen s pomočjo Michelle Jamrisko.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar