Mladi na trgu dela: Kaj iščejo in kakšne plače želijo?

Mladi iskalci zaposlitve so ena najranljivejših skupin trga dela, zato so hkrati tudi ena prednostnih skupin aktivne politike zaposlovanja.

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS je bilo konec januarja 2025 registriranih 10.444 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 299 oseb oziroma 2,9 odstotka več kot januarja 2024. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost mladih zvišala za 440 oseb oziroma 4,4 odstotke. Po zadnjih podatkih Zavoda za zaposlovanje je decembra 2024 1.568 (15,7 odstotka) brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let prejemalo denarno nadomestilo.

 

 

Za mlade iskalce zaposlitve so najbolj privlačna delovna mesta, ki ponujajo priložnosti za osebni in karierni razvoj, prilagodljive pogoje dela ter možnost napredovanja. "Priljubljeni so predvsem poklici v IT-sektorju, digitalnem marketingu, prodaji, financah in logistiki. Prav tako opažamo zanimanje za tehnične in strokovne poklice, kot so inženirji, tehnologi in strokovnjaki za trajnostni razvoj," pravi Urška Lovšin iz kadrovske agencije Adecco.

Dodaja, da po drugi strani na trgu dela močno primanjkuje strokovnjakov v tehničnih in proizvodnih poklicih, IT-razvijalcev, voznikov, delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu ter kvalificiranih delavcev v gostinstvu in turizmu.

Jamstvo za mlade

Država izvaja različne programe za izboljšanje zaposljivosti mladih. Med njimi so denimo trimesečna usposabljanja na delovnem mestu, javna dela in vračilo prispevkov za prvo zaposlitev. Ti ukrepi so namenjeni lažjemu prehodu mladih iz izobraževanja na trg dela in zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. 

"Najuspešnejši programi za mlade so tisti, ki omogočajo pridobivanje praktičnih in delovnih izkušenj, zato so ukrepi za mlade usmerjeni predvsem v dodatna usposabljanja za trg dela, progami za spodbujanje zaposlovanja pa spodbujajo zaposlovanje mladih za nedoločen čas," sporočajo z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vlada RS je maja 2016 sprejela izvedbeni načrt Jamstva za mlade 2016–2020, s katerim se je zavezala, da bodo mladim v starosti do 29 let ponujeni zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega oziroma praktičnega usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Po podatkih ministrstva je bilo za izvajanje ukrepov jamstva za mlade v obdobju 2016–2020 porabljenih skupaj 275,5 milijona evrov, v aktivnosti pa je bilo vključenih več kot 82.600 mladih, starih do 29 let. Izvajanje jamstva za mlade je od leta 2021 del smernic aktivne politike zaposlovanja 2021–2025.

Ukrepi, ki zgrešijo bistvo?

Da je naraščanje števila dolgotrajno brezposelnih ena izmed osrednjih težav na trgu dela, so prepričani tudi poslanci NSi. Ti so z namenom hitrejšega vključevanja mladih brezposelnih na trg dela v zakonodajni postopek vložili nov predlog novele zakona o urejanju trga, v katerem so znova predlagali, da lahko Zavod za zaposlovanje iskalce zaposlitve po šestih mesecih vpisa v evidenci brezposelnih oseb napoti tudi na zaposlitev na delovno mesto, za katero se zahteva tudi do dve stopnji nižja izobrazba. Pri tem vrsta izobrazbe brezposelnega ne bi bila pomembna, bi pa moralo biti delovno mesto oddaljeno največ tri ure vožnje v obe smeri.

Septembra 2024 so poslanci z 28 glasovi za in 46 glasovi proti sicer že zavrnili ta predlog, saj so v koaliciji menili, da bi predlagani ukrepi zgrešili bistvo. Datum vnovične obravnave predloga v državnem zboru pa še ni znan.

Visoka pričakovanja in čim več ugodnosti

Mladi imajo danes glede na razmere na trgu dela veliko več priložnosti kot generacije pred njimi. Spekter zaposlitev je zelo širok, ponudba pa presega povpraševanje. Kje se torej zatika?

Pričakovanja mladih so visoka, opozarjajo kadrovniki, ki opažajo, da mladi iskalci zaposlitve pričakujejo tudi višje plače od povprečja na trgu. Po drugi strani pa svoje delovne kompetence, izkušnje in dodano vrednost ocenjujejo premalo samokritično, so prepričani na agenciji Adecco. "Opažamo, da glavni dejavnik pri odločitvi za zaposlitev mladih ni le plača, temveč tudi ugodnosti, kot so prilagodljivi delovni pogoji, možnosti izobraževanja in napredovanja oziroma jasno predstavljena možnost kariernega razvoja."

Mladi pričakujejo višje plače od povprečnih. Depositphotos

 

Da mladi danes od delodajalcev pričakujejo odzivnost in ažurnost, meni tudi dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa ter strokovnjakinja za mlade in trg dela. "Prihod generacije Z spreminja komunikacijo v organizacijah v bolj neposredno, avtentično in prijazno ter prinaša potrebo po spreminjanju organizacije v smeri večjega ravnovesja med delom in prostim časom".

Delo od doma vsaj nekaj dni na teden

Generacija Z je prva, ki je odrasla v popolnoma digitaliziranem svetu, ko si vsakdana brez pametnih telefonov, interneta in drugih digitalnih tehnologij ni več mogoče zamisliti. "Na trg dela tako prinaša večjo prilagodljivost, IKT-pismenost, več podjetniškega duha, drugačne vrednote, od delodajalcev pa tudi dejansko pričakuje, da jih 'živijo' (družbeno odgovornost, trajnostno delovanje, enakopravnost …)," pojasnjuje Miloševič Zupančičeva.

Nove generacije na trg dela prinašajo več prilagodljivosti. Depositphotos

 

Da so sodobne tehnologije močno spremenile trg dela mladih, potrjujejo tudi na Adeccu, kjer pravijo, da so delo na daljavo in hibridni modeli že postali standard, zlasti v panogah, kot so IT, marketing in administracija. "Digitalna orodja omogočajo večjo prilagodljivost in mobilnost, hkrati pa zahtevajo večjo digitalno pismenost. Mladi pričakujejo, da bodo imeli možnost dela na daljavo vsaj nekaj dni na teden, saj to pozitivno vpliva na njihovo usklajevanje dela z zasebnim življenjem".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar