Koliko 'upokojencev' dela?

Nekaj manj kot desetina oseb se je po začetku prejemanja starostne pokojnine odločila za nadaljevanje dela. Med njimi je bilo več moških kot žensk. Najpogostejši razlogi za takšno odločitev so bili veselje do dela in občutek produktivnosti, finančna potreba in ohranjanje socialne vključenosti, ugotavljajo na statističnem uradu RS (Surs). 

Nekaj več kot štiri petine oseb je po začetku prejemanja starostne pokojnine prenehalo delati, približno desetina pa se jih je odločila za nadaljevanje dela. Delo so v večji meri nadaljevali upokojenci zahodne Slovenije. Delež teh je bil 10,5-odstoten, medtem ko je bil delež upokojencev iz vzhodne Slovenije 5,9-odstoten. Delež oseb, ki niso delale tik pred začetkom prejemanja starostne pokojnine niti po njem, pa je bil za 7,9 odstotne točke večji v vzhodni Sloveniji (11,2 odstotka) kot v zahodni Sloveniji (3,4 odstotka). 

Petina upokojencev nadaljevala delo zaradi finančne potrebe

Skoraj polovica vprašanih je kot glavni razlog za odločitev o nadaljevanju dela tudi po začetku prejemanja starostne pokojnine navedla veselje do dela in občutek produktivnosti. Pri petini oseb je bil glavni razlog finančna potreba ali finančno privlačno delo, dobrih 12 odstotkov se jih je za to odločilo zaradi ohranjanja družbene vključenosti, petina pa zaradi drugih razlogov.

Prejemnike starostne pokojnine so statistiki povprašali o vrsti njihovega prvega prejemka starostne pokojnine – ali je bil ta znižan zaradi predčasne upokojitve, povečan/z dodatkom zaradi odložene upokojitve ali brez zmanjšanja ali dodatka. Večina vprašanih je odgovorila, da je bil njihov prvi prejemek brez zmanjšanja ali dodatka. Prvi prejemek je bil pri 6,5 odstotka oseb z dodatkom/bonusom, pri 4,6 odstotka oseb pa znižan zaradi predčasne upokojitve. Med prejemniki, katerih prvi prejemek je bil povečan zaradi odložene upokojitve, je bilo več moških kot žensk. 

Starejši delavci ali upokojenci iskani s strani delodajalcev

"V zadnjih letih smo priča številnim poskusom aktiviranja ljudi pred upokojitvijo, ki izhajajo iz potrebe po zapolnitvi pomanjkanja delovne sile in specifičnega znanja. V večini primerov so delodajalci tisti, ki iščejo sodelovanje s starejšimi posamezniki, s ciljem ponovne aktivacije na trgu dela," je povedal Damir Battisti, vodja poslovnega razvoja na Adeccu.

Tudi na kadrovski agenciji Kariera ugotavljajo, da je interes po starejših zaposlenih in celo upokojencih vsako leto večji. "Opažamo predvsem zaposlovanje v trgovinah, turizmu in gostinstvu, pogosto za krajši delavnik. Izkušnje, stabilnost, odgovornost, generacijski prenos znanj in izkušenj ‒ vse to bogati za to odprte delodajalce," meni Tilen Prah, direktor agencije Kariera.

Zaposlovanje starejših spodbuja tudi država. Delodajalec lahko uveljavlja delno oprostitev plačila prispevkov za starejše zaposlene v višini 30 odstotkov, zavod pa podeljuje tudi subvencije za zaposlitev brezposelnih, ki so v evidenci zavoda prijavljeni najmanj dve leti brez prekinitve. Prednost imajo starejši od 50 let.

Tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozarja, da je zaposlenost po 60. letu v Sloveniji zelo nizka. Leta 2019 je bilo v Sloveniji zaposlenih 68,6 odstotka oseb v starosti od 55 do 59 let, kar je le malo pod povprečjem OECD. Padec zaposlenosti v starejši starosti je v Sloveniji veliko večji kot v večini držav OECD. V starostni skupini od 60 do 64 let je bila četrtina Slovencev delovno aktivnih, kar je polovica povprečja OECD. Stopnja zaposlenosti za to starostno skupino je nižja le v Luksemburgu.

Podobno je med 65. in 69. letom stopnja zaposlenosti v Sloveniji s 6,2 odstotka precej pod povprečjem OECD, kjer je 23-odstotna, pri čemer ima več držav srednje in vzhodne Evrope podobno stopnjo, vključno z Madžarsko z 9,1 odstotka, Poljsko z 10,8 odstotka, Slovaška z 9,5 odstotka in Avstrijo z 8,6 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar