Nameravate v naslednjih petih letih imeti otroke? Koliko otrok imate? Kakšen pa je vaš partnerski stan? Kadite? Vas lahko delodajalec na razgovoru za službo vpraša tako osebna vprašanja?
Na razgovoru za službo lahko delodajalci zastavijo le vprašanja, ki se nanašajo na področja, urejena v zakonu o delovnih razmerjih. To področje podrobneje ureja šesti člen zakona, ki se nanaša na prepoved diskriminacije.
Delodajalec iskalca zaposlitve pri zaposlovanju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ne sme postavljati v neenakopraven položaj zaradi (6. člen zakona o delovnih razmerjih; prepoved diskriminacije):
- spola, rase, barve kože, starosti
- zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti
- verskega, političnega ali drugega prepričanja
- članstva v sindikatu
- nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja
- spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin
"Delodajalec vas na razgovoru za službo ne sme vprašati, ali ste poročeni, kakšna je vaša politična ali spolna usmerjenost, koliko otrok imate, ali ste noseči in ali nameravate ponovno zanositi. Lahko pa vas povpraša po vaših hobijih, vrednotah in kaj vam v življenju največ pomeni," pove Laura Smrekar, partnerica v kadrovsko-svetovalnem podjetju Competo.
Preberi še
Pomanjkanje kadra: Je zdaj pravi čas za menjavo poklica?
Je čas za zamenjavo ne zgolj delodajalca, ampak kar poklicnega področja?
19.03.2024
Kdo so tuji delavci, ki si želijo delati pri nas
Za delovno dovoljenje ni treba več zaprositi tujcem, ki se zaposlujejo pri delodajalcih javnega sektorja.
11.03.2024
Število delovno aktivnih še naprej raste, prav tako starost zaposlenih
Statistični urad o razmerah na trgu dela.
16.02.2024
Nisem prejel odgovora na prijavo za delo. Kaj lahko storim?
Iskalci dela se pogosto soočajo z neodzivnostjo delodajalcev, kar lahko dodatno zaplete njihov položaj, še posebej, če so se prijavili na več delovnih mest hkrati.
02.02.2024
V izogib očitkom o diskriminaciji se je razvilo pravilo, da delodajalec delavca ne sme vprašati o načrtovani nosečnosti, stanju v družini in podobno, saj bi na podlagi tega podatka lahko sprejel odločitev v škodo kandidata, pove Tanja Šket, direktorica agencije za zaposlovanje Atama.
"Treba se je zavedati, da lahko delavec na razgovoru za delo pravzaprav zavrne odgovor na katero koli vprašanje," pove Šket. To lahko povzroči nekoliko zadrege, vendar je "odločitev kandidata, kaj na razgovoru pove in česa ne". Šket zato svetuje, da sta tako delodajalec kot delavec na razgovoru odkrita, saj kakršno koli skrivanje dejstev ali izkazovanje napačnih informacij tudi pozneje v delovnem odnosu pripelje do težav.
Če bi kandidat ugotovil, da ni dobil zaposlitve na podlagi njegovih osebnih okoliščin, bi lahko sprožil sodni postopek proti delodajalcu, pove Tilen Prah, direktor kadrovske agencije Kariera. "Vendar bi dokazovanje takšne diskriminacije bilo relativno težko." Kljub temu Prah opaža, da kandidati na razgovorih kar sami načnejo takšne teme, ker želijo biti odkriti.
"Na razgovoru odločata tako kandidat kot potencialni delodajalec. Z zakonsko nedovoljenimi vprašanji delodajalec pove veliko o sebi, svoji etični drži in organizacijski kulturi," meni Laura Smrekar iz podjetja Competo.
Vprašanja o družini so pomembnejša za manjša podjetja
Kljub jasni zakonodaji pa delodajalci včasih zastavljajo vprašanja, ki jih ne bi smeli, pri čemer so vprašanja o družini in načrtovani nosečnosti marsikdaj prisotna. "Ženske so bile že v preteklosti nemalokrat v slabšem položaju, saj se je pri določeni starosti predvidevalo, da bodo kmalu imele otroke ali pa jih že imajo. Čez čas se je razpon še povečal, saj se ženske odločajo za otroke tudi kasneje," pove Šket.
Podatki o načrtovanju družine pa so po mnenju Tanje Šket veliko bolj pomembni za manjša podjetja, pri katerih je nadomeščanje odsotnih delavcev veliko težje.
Prah meni, da se pri večjih delodajalcih takšna diskriminacija ne pojavlja pogosto in da se praksa vsako leto izboljšuje. "Treba je vedeti, da večino slovenskega gospodarstva sestavljajo mikro in mala podjetja, ki po večini nimajo lastne kadrovske službe, in to opravlja lastnik podjetja. To so večinoma nepoučeni kadrovniki, ki se ne zavedajo morebitne spornosti svojih praks ali pa se jim morda zdijo sprejemljive."
"Pomembno je, da se kandidati seznanijo s tem, kaj se sme in česa ne sme, ter da razumejo, na katera vprašanja so na razgovoru dolžni odgovoriti. Posameznik pa se ob tovrstnih vprašanjih sam odloči ali in kako potencialnemu delodajalcu odgovoriti," pove Smrekar, ki poudari iskrenost in zaupanje, s katerima lahko delodajalci na razgovorih pripravijo kandidate, da se 'odprejo' in povedo veliko o sebi – tudi o tem, da imajo družino in otroke.
Zakonodaja ne prepoveduje vprašanj o kajenju
"Na razgovoru za delo so me vprašali, ali sem kadilec. Ko sem jim odgovoril, da ne, so mi dejali, da neradi zaposlujejo kadilce," nam je zaupal bralec, ki je nedavno opravil razgovor za službo. Zanimalo ga je, ali delodajalec na razgovoru za službo sme zastaviti to vprašanje.
"Pri kadilcih ima marsikatero podjetje odklonilen odnos," pove Šket. Razlog tiči predvsem v dejstvu, da nekateri uporabijo več odmorov, pa tudi v spodbujanju zdravega načina življenja. "Ne gre zanemariti tudi dejstva, da je kajenje odvisnost in lahko onemogočanje kajenja v osmih urah povzroči stanje človeka, ko svojega dela ne more več koristno opravljati," še pove.
Delodajalec vas na razgovoru za delo lahko vpraša, ali kadite, vendar to ne bi smelo vplivati na njegovo odločitev, pa pove Smrekar.
Obstaja pa podjetja, ki kajenje na svojem območju prepovedujejo ali določajo stroga pravila. Zato je "povsem korektno, da delodajalec na razgovoru omeni, da imajo do kajenja odklonilen odnos oziroma glede tega obstajajo določena pravila," sklene Šket.
"Marsikatero podjetje zaradi varnostnih standardov v okolici svojih poslovnih prostorov prepoveduje kajenje, še posebej kemični obrati, farmacevtska, energetska in prehrambna podjetja, ki pa kandidate vnaprej seznanijo s to prepovedjo," sklene Prah.