"Večje priseljevanje je rešitev za pomanjkanje kvalificirane delovne sile v Nemčiji," je za Süddeutsche Zeitung dejala Monika Schnitzer, predsednica Sveta gospodarskih strokovnjakov pri nemški vladi. Nemčija po njenih besedah potrebuje 1,5 milijona priseljencev na leto, da bi ob enormnem izseljevanju imeli 400 tisoč novih državljanov, s tem pa bi ohranili število delavcev.
"Nujno potrebujemo kulturo dobrodošlice. Če Intel zgradi tovarno v Magdeburgu in želi zanjo zaposliti tuje strokovnjake, se morajo tam počutiti dobrodošle," je nadaljevala Schnitzer, ki sodeluje tudi pri pripravi novega zakona o delavcih. Kot pravi, gre zakon v pravo smer, a je potrebnega več, kot samo ustanavljanje uradov za priseljevanje.
Intel je nameraval tovarno v mestu Magdeburg odpreti že lansko leto, vlada pa je konec leta zadržala subvencijo v višini 6,8 milijarde evrov zaradi gospodarske negotovosti in strahu pred recesijo.
Preberi še
Serenada za 'gastarbajterje'. Kdo poje najbolje?
Čeprav je bazen delavcev v regiji Adria precej izpraznjen, grožnjo trgu dela pomeni tudi Nemčija.
25.05.2023
Slovenska IKT podjetja še ne odpuščajo, bazen kadrov vse globlji
Počasi se povečuje bazen kadrov IKT, ki so v danem trenutku na voljo.
22.06.2023
Uspeh hrvaškega turizma v rokah Filipincev in Indijcev
Hrvaška vlada za letos že napoveduje rekordne prihodke od turizma.
15.06.2023
Nemčiji zmanjkuje delovne sile: Rast BDP bo težko višja od odstotka
V naslednjem desetletju se bo ponudba delovne sile zmanjšala za tri milijone ljudi.
07.06.2023
"Ne bi smeli zahtevati, da morajo tuji kvalificirani delavci za vsako službo znati nemško. Poskrbeti bi morali, da zaposleni v imigracijskih organih govorijo angleško," je za časnik dejala Monika Schnitzer.
Koalicija je skozi parlamentarno obravnavo potisnila zakon o priseljevanju kvalificiranih delavcev. Novost v njem je med drugim tako imenovani sistem možnosti, ki temelji na pridobivanju točk, te pa se pridobivajo po različnih kriterijih.Med temi kriteriji so znanje jezikov, delovne izkušnje, starost in vezi z Nemčijo.
Večja novost je tudi to, da bodo IT-strokovnjaki v prihodnje lahko prihajali v Nemčijo tudi brez univerzitetne izobrazbe, če bodo dokazali, da imajo potrebne kvalifikacije.
Nemci si želijo delavce iz Zahodnega Balkana
Nemčija se tako kot tudi druge evropske države "grebe" za tujo delovno silo, predvsem želijo olajšati zaposlovanje prebivalcev Zahodnega Balkana. Ti delavci imajo v Nemčiji celo "privilegiran" položaj. V manj kot desetih letih se je iz regije Adria v Evropsko unijo in države Efte, kamor sodijo Švica, Islandija, Norveška in Liechtenstein, preselilo nekaj manj kot dva milijona ljudi. Zanimiv pa je tudi preobrat – države regije Adria so postale nova "Nemčija", ko govorimo o ciljni destinaciji za delavce migrante iz Indije, s Filipinov, iz Kitajske, Turčije...
Čeprav število delovno aktivnih tujih državljanov pri nas narašča, so potrebe slovenskih delodajalcev še vedno večje od povpraševanja. Tako je že vsaka sedma delovno aktivna oseba tuji državljan. Med letoma 2010 in 2022 se je njihov delež dvignil za 7,1 odstotne točke, s 56.600 na 130.300 oseb.
"Na MDDSZ se zavedamo tako aktualnih potreb delodajalcev kot tudi dejstva, da se področje Zahodnega Balkana pospešeno demografsko prazni," pravijo na ministrstvu. Kot smo že poročali, nas sosednje države prehitevajo pri pridobivanju tuje delovne sile.
.webp){kind=icon}
