Turizem pod pritiskom: tako so se na zakon o gostinstvu odzvale občine po Sloveniji

Slovenski državni zbor je pred dnevi ponovno potrdil zakon o gostinstvu, ki med drugim uvaja stroge omejitve za kratkoročno oddajanje nepremičnin prek platform, kot sta Airbnb in Booking. Zakon, ki je bil pred tem zavrnjen z vetom državnega sveta, je kljub nasprotovanju dela javnosti in stroke dobil zadostno podporo za dokončno sprejetje.

Med ključnimi novostmi novele zakona o gostinstvu so večja fleksibilnost za poslovanje gostinskih obratov (odprava obveznosti prijave rednega obratovalnega časa), uvedba strokovnega ocenjevanja najvišjih kakovostnih kategorij nastanitvenih obratov in turističnih kmetij z nastanitvijo, ter celovita regulacija kratkoročnega oddajanja stanovanjskih nepremičnin. Zakon hkrati prinaša tudi nadgradnjo obstoječega registra nastanitvenih obratov, s čimer naj bi zagotovili večjo preglednost in nadzor nad dejavnostjo.

"Z zakonom želimo spodbuditi razvoj turizma, na način, ki je skladen z drugimi razvojnimi potrebami lokalnih skupnosti, in kot tak dolgoročno vzdržen," pravijo pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. A številni zasebni sobodajalci opozarjajo na pretirano regulacijo, nepregledne postopke ter domnevno neustavnost nekaterih določb, pri Združenju sobodajalcev pa pravijo, da je zakon škodljiv in uničevalen za dejavnost.

"Zakon, kot je bil sprejet, vključuje vrsto določb, ki bodo večini obstoječih ponudnikov kratkoročnih nastanitev v zasebnih sobah, apartmajih in hišah, onemogočile nadaljnje delo," so kritični pri Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov (GSD). Kritike letijo tudi na dejstvo, da zakon ne loči med velikimi mesti, turističnimi središči in podeželskimi kraji ter ne upošteva razlik med profesionalnimi ponudniki in občasnimi oddajalci.

Mestna občina Kranj: "Zakonodajalec bi po našem mnenju lahko bolje poskrbel za preusmeritev turističnih tokov v kraje, ki so manj obiskani."

Zdaj pa bodo ključno vlogo prevzele občine. Te bodo morale v praksi izvajati nadzor, odločati o soglasjih in določati območja, kjer bo kratkoročno oddajanje manj ali več dovoljeno. V mnogih lokalnih (še zlasti turističnih) skupnostih se že vrstijo vprašanja, kako bodo nove obveznosti vplivale na lokalno gospodarstvo, proračune in stanovanjski trg.

Koper

Po sprejetju zakona bo koprska občina najprej pristopila k podrobni analizi trenutnega stanja na svojem območju, pri čemer bo posebno pozornost namenila nosilnim zmožnostim prostora, javnega interesa in interesa nastanitvenih ponudnikov. Obenem bodo v Kopru pripravili ustrezne strokovne podlage, na podlagi katerih bo občina lahko oblikovala konkretne ukrepe in določila pogoje za kratkoročno oddajanje.

"Zavedamo se, da je sobodajalstvo nepogrešljiv sestavni del turistične ponudbe destinacije in pomemben vir prihodkov občank in občanov, je pa za našo skupnost življenjskega pomena tudi, da učinkovito zaustavi trend spreminjanja stanovanjskih enot oziroma bivališč občank in občanov v stalne turistične nastanitve," so odločni pri Občini Koper.

Kranj

"Zaenkrat razmišljamo v smeri, da bi v gosto naseljenih stanovanjskih soseskah omejili oddajo, na ostalih območjih pa ne bi omejevali kratkotrajnega oddajanja," razmišljajo v Mestni občini Kranj in menijo, da novi zakon občinam omogoča več pristojnosti glede kratkotrajnega oddajanja, zato te določbe pozdravljajo.

"Zakonodajalec bi po našem mnenju lahko bolje poskrbel za preusmeritev turističnih tokov v kraje, ki so manj obiskani," izpostavljajo. Kot primer navajajo, da bi lahko denimo omejil število nočitev izven hotelskih namestitev glede na velikost kraja, število prebivalcev oziroma stanovanjskih enot v posameznem kraju.

Ajdovščina

V Vipavski dolini pojasnjujejo, da temelj razvoja turistične ponudbe pri njih predstavljajo predvsem družinske nastanitve. "Trenutno ocenjujemo, da bi omejevanje teh zmogljivosti negativno vplivalo na nadaljnji razvoj destinacije. Obenem pa je treba poudariti, da občina spremlja in se zaveda pomena razvoja dejavnosti znotraj okvirov nosilne zmogljivosti območja. Ta namreč določa dopustno obremenitev družbe in okolja z določeno dejavnostjo – v našem primeru s turizmom."

Ocenjujejo, da so pravila sicer jasno opredeljena, a zakon še vedno zahteva sprejetje nekaterih podzakonskih aktov za jasnejšo sliko o tem, kaj bo za njihovo območje sledilo. "Ključen bo seznam občin, ki jih bo vlada opredelila kot območja z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema," pravijo pri Občini Ajdovščina.

Poudarjajo, da se na področju gostinstva sicer največ izzivov pojavlja pri vprašanju obratovalnih časov, predvsem podaljšanih. "Na tem mestu bi si želeli jasnejših meril oziroma ustrezne zakonske podlage, ki bi omogočala lažje tehtanje pravic – na eni strani pravice do opravljanja dejavnosti in gostinske ponudbe, na drugi pa pravice prebivalcev do nočnega počitka, miru in kakovostnega bivalnega okolja."

Celje

V Celju so z napovedmi previdnejši. "Na Mestni občini Celje trenutno še preučujemo zakonodajo, saj so pravila na tem področju nova in zahtevajo natančno analizo. Končnih odločitev zato še nismo sprejeli, prav tako še ne moremo komentirati zakona," so nam sporočili.

Občine se sprašujejo, kako bodo nove obveznosti vplivale na lokalne proračune. Foto: Depositphotos

Piran

V Občini Piran so jasni, da bodo, v primeru, da bo novela sprejeta, z odlokom omogočili najdaljše obdobje oddajanja sob v turistične namene, ki ga bo dopuščala zakonodaja, torej do 270 dni letno. "Pri tem pa opozarjamo, da zakon prenaša odgovornost za omejevanje kratkoročnih najemov na občine, čeprav gre za vprašanje državne stanovanjske politike, kar ustvarja pravno negotovost in dodatne stroške občinskega nadzora."

Hkrati zakonu očitajo pomanjkljivost, saj občinam nalaga nesorazmerna administrativna in finančna bremena, obenem pa ne rešuje dejanskih vzrokov za stanovanjsko krizo. "Zahteve po soglasjih etažnih lastnikov in sosedov so v zgodovinsko razdrobljenih stavbah v Piranu pogosto neizvedljive," opozarjajo.

"Menimo, da bi morala biti vprašanja kratkoročnih najemov in dostopnosti stanovanj urejena na državni ravni z jasnimi kriteriji, ne z arbitrarno uvrstitvijo občin na sezname." Prepričani so, da bi bilo treba vzpostaviti realne in izvedljive pogoje za sobodajalce, hkrati pa okrepiti državni nadzor ter se osredotočiti na ukrepe, ki naslovijo dejanske vzroke stanovanjske krize - med njimi izpostavljajo predvsem obsežno število praznih nepremičnin in investicijske nakupe, ki izrivajo dolgoročne najemnike s trga.

Bled

Občina Bled, ki je hkrati tudi ena pomembnejših turističnih točk v Sloveniji, je s predlogi in popravki aktivno sodelovala pri pripravi zakona. Glavne pomanjkljivosti in sistemske ureditve so se v zakonu upoštevale, potrjujejo.

Tudi na Bledu bodo dovoljeno trajanje opravljanja dejavnosti oddajanja nepremičnin v kratkoročni najem omogočili v skladu z maksimalno določeno časovno omejitvijo zakona.

"Sistemsko ureditev razmer kratkoročnega oddajanja nepremičnin pozdravljamo," so enotni. "Z vidika povečevanja kakovosti turističnih nastanitev je dobrodošla zakonska obveznost strokovne in objektivne določitve kakovostnih kategorij ter dodelitev pristojnosti občinski inšpekciji nad izvajanjem nadzora nad opravljanjem oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem."

Blejska občina je aktivno sodelovala pri pripravi zakona. Foto: Depositphotos

Ljubljana

Iz Mestne občine Ljubljana nam na vprašanja glede izvajanja novega zakona o gostinstvu do objave članka niso odgovorili, je pa župan Zoran Janković že pred meseci javno napovedal, da bo Ljubljana, v primeru sprejetja zakona, omejila kratkoročno oddajanje nepremičnin v večstanovanjskih stavbah zgolj na glavno poletno sezono, torej na meseca julij in avgust. Ob tem je ljubljanski župan še izpostavil, da občina nima zadostnih kadrovskih zmogljivosti za učinkovito izvajanje nadzora, zato bo morala nadzorstvo nad spoštovanjem ukrepov prevzeti država.