Spomini 95-letnega menedžerja Aleša Mižigoja, ki še vedno 'dela'

"Vojna. Lakota," je odgovor 95-letnega nekdanjega menedžerja Aleša Mižigoja, ko ga vprašamo, kaj je tisto, česar se v zadnjem stoletju najbolj spominja. Spomini ga popeljejo v najstniška leta, v vojne čase. Opisuje, kot bi se dogajalo včeraj, kako je bežal pred Nemci, srečal partizane, kako lačen je bil. Mižigojevo zgodbo smo prvič objavili v regionalni reviji in TV-oddaji Bloomberg Businessweek Adria v izhodišču širšega članka o stoletnih podjetjih, ki so preživela številne turbulence.

Čeprav podjetje Medex ni stoletnik s seznama največjih in najstarejših podjetij v regiji – staro je skoraj 70 let –, pa je Mižigoj menedžer z verjetno najdaljšim delovnim stažem v regiji.

V podjetju, ki ga je vodil skozi najbolj turbulentne čase, je delal 57 let, vse tja do 90. leta, ko se je uradno upokojil. Prav ste prebrali. Mižigoj se je upokojil pri 90 letih. "Sem deloven človek," odgovori na vprašanje, zakaj je toliko časa vztrajal v podjetju, in ob tem pripoveduje, kako je že od malih nog krepil delovne navade. "Vsak dan sem delal, da smo lahko kupili moko, mast in četrt kilograma mesa, ki je bilo v času vojne omejeno," pripoveduje.  

Kot menedžer se je kalil v podjetju Medex, ki je prodajalo med na trgu bivše Jugoslavije in je nastalo pred skoraj 70 leti. "Medex je moja delovna hiša." In kar takoj postreže z zadnjimi novicami: "Ravno sedaj smo prodali med Savski Arabiji."

Čeprav se je uradno upokojil leta 2018, Mižigoj tudi danes, pri 95 letih, želi vedeti, kaj se dogaja v podjetju, zato hčer Alešo Mižigoj, ki zdaj vodi podjetje, redno sprašuje, kaj je prodala, koliko, komu in tako dalje. Da je zelo ponosen nanjo, v pogovoru poudari večkrat. "Pametna in pridna je. Nič me ne skrbi, kaj bo, ko mene več ne bo. Medex bo še bolj cvetel."

Foto: Bojan Žalec

 

V preteklem stoletnem obdobju so regijo Adria pretresale številne turbulence – več vojn, velika depresija, združevanje držav v eno, razpad skupne države, različni gospodarsko-politični sistemi, pandemija virusa. Vse to je od preživelih podjetij zahtevalo teflonski oklep.

Mižigoj je v Medex prišel leta 1961, ko je bilo podjetje na robu stečaja. "Bilo je slabo vodeno, jaz pa sem podjetje reševal. Bil sem trmast. Izziva se nisem ustrašil." Biti trmast, neustrašen in prilagodljiv je po njegovem recept za dolgoživost.  

Razpad Jugoslavije, propad notranjega trga 

Številna podjetja so vrhunec dosegla v 80. letih prejšnjega stoletja. Tudi Medex je bil med njimi, se spominjata Aleša Mižigoj in njen oče. Toda sledilo je eno najtežjih obdobij – razpad Jugoslavije in razpad notranjega trga. "Medex je bil jugoslovansko podjetje. S propadom smo izgubili več kot 70 odstotkov nabavnega in tudi prodajnega trga. Preskrbne verige so bile pretrgane, vse trgovine, ki smo jih imeli v republikah bivše države, so čez noč izginile," povesta. Tudi v drugih podjetij, ki so na seznamu največjih in najstarejših velikanov v regiji, pripovedujejo, kako so ostali brez partnerjev, povezav, infrastrukture, osnovnih surovin, embalaže.  

Slovenija je želela politično presekati vse povezave in se preusmeriti v Evropo, toda ta premik je bil v poslovnem smislu problematičen, saj podjetja niso mogla tako hitro slediti politični ideologiji vlad. Podjetja so doživela trd pristanek in so morala ugotoviti, kako bodo preživela, je povedal Bogomir Kovač, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete. 

Recept: Trma in prilagajanje

"Če si prodajalec, se moraš vedno prilagajati, pa tudi precej trmast pogajalec moraš biti. Nerad popuščam," se spominja Aleš Mižigoj.

Da je takrat Medex preživel, gre zasluga tudi ugotovitvi, da v Sloveniji nihče ni proizvajal piškotov in napolitank, zato so postavili proizvodno linijo za kekse in potem še za napolitanke. "To je pomagalo ohraniti zaposlene in generirati denarni tok, da je lahko podjetje obstalo," se spominjata Mižigoja.   

Redka podjetja so vse te sistemske spremembe preživela. "Imeti so morala izjemno stopnjo prilagajanja," dodaja profesor Kovač.

Socialistični menedžerji so lahko uspeli le, če so vzpostavili neke vrste vzporedni sistem. "To je še zlasti veljalo za slovenska podjetja, ki so bila v socialističnih časih zapisana kot podjetja, ki so poslovala s tujino in hkrati ustvarjala poslovne mreže znotraj Jugoslavije," pojasnjuje. Veliki poslovni sistemi so se bolj ali manj decentralizirali. "Treba je bilo začeti znova vzpostavljati trge, poslovne sisteme; kopirali smo vse, česar nikoli nismo imeli. Tudi anglosaški lastniški sistem z delniškimi družbami. Privatizacija družb je bila v večini primerov zelo zapletena," še dodaja Kovač. 

Preobrazba

Tudi Medex je šel skozi preobrazbo – po 40 letih vodenja Aleša Mižigoja je vodenje podjetja leta 2001 prevzela njegova hči Aleša. Odločili so se, da se osredotočijo na proizvodnjo prehranskih dodatkov, saj med v kozarcih nima dodane vrednosti, v konditorski dejavnosti pa so se drugi proizvajalci iz regije lahko pohvalili z daljšo tradicijo. Sprememba smeri se je izkazala za odlično potezo. Prehranska dopolnila so takrat predstavljala 12 odstotkov celotnega prometa, danes pa okoli 80 odstotkov.

Družina Mižigoj, ki ima družbo v lasti, je tudi na 99. mestu Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev s premoženjem, ocenjenim na 33,7 milijona evrov.

 

FOTO: Bojan Žalec

 

Redko imamo priložnost sedeti v družbi treh generacij – očeta in dedka Aleša, hčerke in mame Aleše ter sina in vnuka Martina Kandusa.

Martin pravi, da je praktično odraščal v podjetju in se učil tako od mame kot dedka. Vztrajnost pa je tista, ki mu je bila privzgojena tudi po dedkovi zaslugi. Martin je v podjetju Medex odgovoren za strategijo, sicer pa je tudi soustanovitelj startupa BiteMe Nutrition, ki ponuja zdrave prigrizke.  

Stoletni velikani regije

Preverite tudi, katera so najstarejša in največja podjetja v regiji – STOLETNI VELIKANI REGIJE, ter preberite njihove zgodbe in kako so preživeli – v najnovejši številki Bloomberg Businessweek Adria.

Bloomberg Businessweek Adria

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar