Na stotisoče izobraženih ljudi je migriralo iz Rusije na zahod. V regiji Adria jih je največ našlo začasni dom v Srbiji. Preverili smo, ali lahko vplivajo na razvoj Srbije in rast njenega gospodarstva. Ob vsem, kar smo izvedeli, se zdi, da bi v tem trenutku takšno napovedovanje zahtevalo kristalno kroglo.
Osebni arhiv
"Od doma sem odšel tako rekoč čez noč," pravi Andrej Galkin, ki je do pred nekaj meseci z ženo in mačko živel v Moskvi. Iz Rusije je najprej pobegnil v Uzbekistan, nato v Gruzijo, decembra pa je prišel v Beograd. Potoval je samo z enim nahrbtnikom. Žena in mačka sta ostali v Moskvi. "Letalske vozovnice smo kupili, vendar moramo zaradi potovanja s hišnim ljubljenčkom nanje čakati nekaj mesecev," dodaja.
Preberi še
Ko ljudje postanejo orožje; migracije kot del ruske hibridne vojne z EU
Rusija z ilegalnimi migracijami želi destabilizirati Evropo; EU in Nato spremljata razmere.
16.02.2023
Galkina sta v Srbiji pričakala poslovna partnerja Fjodor Markuševič in Nikolaj Pletenec. Vsi trije pripovedujejo podobno zgodbo – vsi so v naglici zapustili domovino. Medtem ko Galkin in Markuševič pogrešata dom, družino, prijatelje, hrano, Pletenec odvrne: "Ne pogrešam Rusije. Kamor koli grem, se prilagodim tako državi kot kulturi." Selitev razume kot novo izkušnjo, zato ne pogreša starega življenja. Od septembra lani, ko je Kremelj napovedal delno mobilizacijo, je Rusijo po nekaterih ocenah zapustilo več kot 700 tisoč ljudi. Od začetka vojne, ki je v Ukrajini izbruhnila februarja lani, je Rusijo po neuradnih podatkih zapustilo štiri milijone ljudi.
"Policija te lahko ustavi sredi ceste in te dobesedno odpelje na bojišče," pojasnjuje Galkin. "Ostati v Rusiji je bilo preveč tvegano."
Približno 150 tisoč Rusov je zatočišče poiskalo v Srbiji. Statistika je zelo hitro pokazala prihod večjega števila ruskih turistov v Srbijo. Že oktobra 2022 (torej le mesec dni po začetku vpoklica v vojsko) se je število ruskih turistov v Srbiji na letni ravni povečalo za 117 odstotkov, kažejo podatki srbskega nacionalnega zavoda za statistiko.
Postavlja se torej vprašanje, ali bo imel prihod večjega števila ruskih državljanov pozitivne ali negativne posledice za srbsko gospodarstvo kot celoto.
Najemnine rastejo
Prvi učinek prihoda večjega števila ruskih državljanov, ki ga že občutijo prebivalci Srbije, je dvig najemnin. Tako cene nepremičnin kot tudi najemnine so se krepile že pred izbruhom vojne v Ukrajini. Zaradi prihoda Rusov pa je dogajanje na nepremičninskem trgu v Srbiji izjema v primerjavi z Evropo, kjer so cene nepremičnin začele upadati oziroma vsaj stagnirati.
Kot pojasnjuje direktor družbe za upravljanje z nepremičninami Adventis Ervin Pašanović, so ruski državljani prek več mehanizmov psihološko vplivali na najemnine. "Težko nakažejo velike vsote denarja za nakup nepremičnine v Srbiji, lahko pa plačajo najemnino," pravi Pašanović in dodaja, da "so pripravljeni plačati višje zneske, ker vsi verjamejo, da konflikt ne bo trajal dolgo". Na drugi strani so lastniki stanovanj želeli zaslužiti več, kar je privedlo do verižne reakcije rasti cen, še ugotavlja.
Prihod ruskih državljanov lahko vpliva na najemnine stanovanj v Beogradu in drugih večjih mestih, a vpliva tega dejavnika ne moremo pripisati dogajanju na celotnem trgu, meni Aleksandar Radivojević, znanstveni sodelavec Fundacije za razvoj ekonomske znanosti na Ekonomski fakulteti v Beogradu. "Kljub splošnemu vtisu in zgodbam v javnosti, da je rast cen nepremičnin posledica hitrega gospodarskega razvoja države, prihoda ruskih državljanov ali celo 'pranja' denarja prek nepremičnin, v praksi največ povpraševanja v Srbiji prihaja od običajnih državljanov. Vsak od nas pozna precej ljudi, ki morajo rešiti stanovanjsko vprašanje," za Bloomberg Adria pojasnjuje Radivojević.
Čeprav uradne statistike glede najemnin v Srbiji nimajo, nepremičninske spletne strani kažejo, da je letni skok vsekakor opazen.
Po podatkih spletne platforme 4zida.rs je bilo treba za najem dvosobnega stanovanja v Beogradu v zadnjem četrtletju leta 2021 odšteti okoli 450 evrov, v enakem obdobju lani pa je ta znesek dosegel 800 evrov, torej 77 odstotkov več. V istem obdobju je cena najema povprečne garsonjere v prestolnici poskočila za 80 odstotkov – s povprečnih 195 evrov na 350 evrov, kažejo podatki.
Tudi naši ruski sogovorniki v Beogradu najemajo stanovanje. "Trenutno najemava garsonjero v Beogradu, v mestni četrti Vračar, in plačujeva približno 600 evrov na mesec," pove Galkin ter pokaže na sebe in Markuševiča, medtem ko Pletenec živi sam.
Po besedah vseh treh postopek iskanja stanovanja, nad katerim se nekateri pritožujejo, zanje ni bil posebej problematičen ali dolgotrajen. Najemnine v Beogradu so se okrepile, v Moskvi pa upadle, tako da so nekje na sredini – recimo, da zanje najemnina v Beogradu ni previsoka.
In čeprav je treba priznati, da so cene najemnin močno zrasle, razmere v Beogradu in Srbiji še vedno niso tako resne kot denimo v Turčiji in Gruziji, kjer je prav tako veliko prišlekov iz Rusije. "Tam se vzpostavljajo razna gibanja proti Rusom, saj si lokalno prebivalstvo ne more več privoščiti nepremičnin ali najemnin," pravi Galkin. Razlog tiči v tem, da največ izseljenih ruskih državljanov prihaja iz Moskve, ruskega glavnega mesta, kjer je plačilna moč bistveno višja kot v preostalem delu države. "Moskovčani si lahko privoščijo višje cene, zaradi česar je lokalno prebivalstvo v zelo velikih stiskah," priznava Galkin.
Kupovanje stanovanja in jezikovne ovire
Medtem ko najem stanovanja manj zapleten, je nakup stanovanja za Ruse lahko poln pasti. Ana Terjošina, ki se je v Barajevo v Beogradu preselila iz Rusije, nam je zaupala, kako sta nakup in selitev videti z vidika povprečne ruske družine. Sogovornico smo našli z iskanjem v eni od številnih skupin na Telegramu, prek katerih ruski državljani izmenjujejo izkušnje o prihodu v Srbijo.
Po njenih besedah postopek nakupa stanovanja ali hiše ni tako enostaven, še posebej ker Rusom poleg višjih cen nepremičnin položaj otežuje tudi jezikovna ovira. Po besedah naše sogovornice veliko ruskih državljanov govori le rusko.
"To poskušajo premagati z najemom mediatorja, a v Srbiji ni veliko ljudi, ki bi ponujali tako zapletene storitve, in sicer da gredo s tabo skozi celoten proces," pravi Terjošina in dodaja, da se s to težavo njena družina sicer ni soočala, slišala pa je izkušnje drugih.
V njenem primeru so bile največja težava nepremičninske agencije, ki ne uporabljajo aplikacije Viber ali drugih podobnih storitev in ne pošiljajo dovolj oglasov za ogled nepremičnin, ki se prodajajo.
"V Srbiji plačaš provizijo za agencijo, tudi če je nisi najel. Prodajalec je najel agencijo za prodajo hiše, ponudbo pa sem našla sama, a sem kljub temu nosila breme plačila provizije, kar se mi ne zdi pošteno," pravi.
Še ena oteževalna okoliščina se skriva v srbski zakonodaji. Tuji državljani ne morejo kupiti zemljišča brez stavbe, lahko pa zaprosijo za dovoljenje za prebivanje na podlagi lastništva stavbe, ki mora biti stanovanje ali hiša, opozarja Terjošina.
"Veliko hiš ima status počitniške hiše in na tej podlagi ne moreš dobiti dovoljenja za bivanje. Nekateri nepremičninski agenti ti tega ne bodo povedali, tudi če jih neposredno vprašaš," deli svoje izkušnje naša sogovornica.
Hišo so iskali približno dva meseca, in kot navaja, je v tem času z družino obiskala več kot 40 hiš. Priznava tudi, da so nekateri prodajalci, ko so izvedeli, da prihajajo iz Rusije, močno dvignili cene. "Večkrat se je zgodilo, da so prodajalci dvignili ceno, ko so videli, da nas nepremičnina zanima, in to celo za 30 odstotkov," pojasnjuje Terjošina.
"Načrtovali smo nakup hiše za okoli 75 tisoč evrov, a smo naleteli na agente, ki so trdili, da je ta znesek za hišo v Srbiji prenizek, čeprav smo vedeli, da je na voljo ponudba tudi za tolikšen znesek," pravi naša sogovornica.
"Zavedam se, da je ta situacija lahko priložnost za ljudi, ki niso tako bogati, da obogatijo," meni Terjošina in dodaja, da večina novincev vseeno zna oceniti, kakšna je tržna cena in kdaj je ta previsoka.
Selitev podjetja težka, a izvedljiva
Kot kaže, je selitev iz Rusije lahko težavna, prav tako zapleten pa je tudi prenos podjetja. Svoje izkušnje so z nami delili naši sogovorniki z začetka članka: Andrej Galkin, Fjodor Markuševič in Nikolaj Pletenec, ki so skupaj ustanovili podjetje in poslovanje preselili v Srbijo.
Po besedah naših sogovornikov je bila na začetku največja težava iskanje načina za zakonit prenos njihovih sredstev iz Rusije v Srbijo. Razlog za težave so bile seveda sankcije proti Rusiji. "Večina bank ne dovoljuje oziroma ne omogoča prenosa sredstev iz Rusije, vendar nam je na koncu uspelo poiskati zakonito pot," pravi Galkin.
Druga težava, s katero so se srečali, je bilo iskanje primernega poslovnega prostora. Njihovo podjetje Welcome Point se ukvarja z videoprodukcijo in stavi na uporabo zaslonov LED kot cenovno ugodnejše alternative tako imenovanemu zelenemu zaslonu (angl. green screen).
"Zaradi uporabe zaslonov LED morajo biti tla prostora, ki bi ga najeli ali kupili, popolnoma ravna, tega pa ni lahko najti," pojasnjuje Galkin in dodaja, da imajo sedaj dve možnosti: najem že urejenega studia (kar bi bilo dražje) ali najem prostora, katerega prvotni namen ni videoprodukcija, kar je cenejše, a zahteva dodatne napore in stroške.
"Razmišljamo o različnih možnostih. Nekatere so v Novem Sadu, nekatere v Zemunu, nekatere pa v Beogradu," pravijo naši sogovorniki.
Dodatna težava je oprema, ki jo uporabljajo pri produkciji, saj nekaterih naprav, ki jih potrebujejo, na srbskem trgu še ni. "Nekaj lahko kupite, nekaj uvozite, za nekatere pa je treba naročiti posebno proizvodnjo," navaja Galkin.
Naši sogovorniki dodajajo, da so v Rusiji poslovali tako z velikimi naročniki in mednarodnimi podjetji kot z domačimi podjetjiji, ki so želela snemati oglase. Z odhodom iz Moskve je usahnil še drugi nabor njihovih strank, zato trenutno vzpostavljajo lokalno bazo strank. "Osredotočamo se predvsem na oglase, ker je to najhitreje rastoči trg. Potrebujemo dva tedna za ustvarjanje vsebine, en dan za priprave, en dan za snemanje – in projekt je končan. Pri filmih so stvari veliko bolj zapletene," pojasnjuje Galkin.
Vpliv na gospodarstvo
Nenaden prihod večjega števila ljudi v eno državo, sploh če je ta bistveno manjša od države izselitve in če imajo prišleki nadpovprečno plačilno moč v primerjavi s povprečjem, kar velja za Ruse v Srbiji, ima lahko dva učinka: Bodisi bo priseljevanje bogatejšega prebivalstva zaradi večje potrošnje spodbudilo gospodarstvo države priseljevanja bodisi bo zaradi večjega povpraševanja povzročilo dvig cen.
Sodeč po izkušnjah drugih držav, bi morala biti Srbija v svojem optimizmu zmerna. Kot za naše uredništvo ocenjuje Jakub Kratky, finančni analitik pri družbi za upravljanje Generali Investments, se negativni učinki prihoda običajno pokažejo šele pozneje. "V nekaterih državah Kavkaza ali Srednje Azije to prinaša znatno gospodarsko rast z večjo potrošnjo," pravi Kratky in pojasnjuje, da so migracije (zlasti v prvih valovih) pomenile prihod premožnejših ljudi, ki se ne želijo odpovedati svojemu standardu ali ne želijo tvegati, da bodo mobilizirani. "Vendar je to z večjo ali manjšo zamudo povzročilo tudi povišanje življenjskih stroškov."
Pozitivna stran migracij je zagotovo povečanje števila visokokvalificiranih delavcev, predvsem v panogi informacijske tehnologije, zaradi česar lahko postane Srbija privlačnejši trg. "Dolgoročno gledano bi lahko to lokalnemu trgu dela pomagalo povečati število kvalificiranih delavcev. Ker pa trg dela ni tako ozek, ta dejavnik v tem primeru morda ni tako odločilen," dodaja finančni analitik.
Kratky pravi, da prihoda večjega števila tujih državljanov v kratkem roku nikoli ne smemo jemati zlahka. Razmere v njegovi rodni Češki so nekoliko podobne kot v Srbiji, le da so ljudje, ki tja prihajajo, Ukrajinci. Dodaja, da je prihod še povečal težave na stanovanjskem, šolskem in zdravstvenem področju. "Pozitivni učinek večjega povpraševanja je bil omejen kljub znatnim podpornim sredstvom, ki jih je dodelila vlada. Koristi za priseljence so bile pogosto višje kot za prebivalce Češke, ki se prav tako soočajo z inflacijo, kot je še ni bilo. Vse to povzroča napetosti v družbi," pojasnjuje Kratky.
Opozarja tudi, da je še prezgodaj za zaključke. Kakšen je dejansko vpliv nekaterih dejavnikov, kot je denimo prihod ruskih državljanov v Srbijo, je v trenutnem okolju, ko se dogajajo pomembnejše spremembe v gospodarstvu, težko oceniti.
Pridobitev ob prihodu
Po drugi strani lahko beg možganov iz Rusije pomeni tudi priložnost za Srbijo, menijo naši sogovorniki. Po njihovih besedah ni prvič, da izobraženi Rusi množično zapuščajo državo, v preteklosti pa smo bili priča njihovemu vplivu na različna področja znanosti, gospodarstva in kulture.
Po mnenju naših sogovornikov je Srbija v posebnem položaju, ki ji omogoča, da razmere izkoristi v svoj prid. »Na to lahko gledamo tako: Veliko ljudi pride in s seboj prinesejo znanje in posle. Poglejte velika podjetja, kot je Yandex, ki želi uspeti v Srbiji,« pravi Galkin. Kot dodaja, upa, da bo prihod ruskih državljanov "izboljšal vsaj del trga, če že ne gospodarstva kot celote".
Odprto ostaja vprašanje, ali bo prihod Rusov še dodatno spodbudil rast bruto domačega proizvoda ali bo le podžgal inflacijo. Kot napovedujejo naši sogovorniki, se bo zgodilo oboje, kateri dejavnik bo prevladal, pa bo odvisno predvsem od srbskih oblasti. "Če bo ruskim državljanom in podjetjem dovoljeno ostati, bi pobiranje davkov in izplačevanje plač lahko prispevala h gospodarski rasti," ocenjuje Galkin.
Luknjasta statistika
Da bi dobili popolno sliko o tem, kako bi lahko prihod ruskih državljanov v Srbijo vplival na gospodarstvo države, potrebujemo uradne podatke, ki pa običajno niso povsem točni ali jih je mogoče razlagati na več načinov.
Število novih podjetij, ki so jih ustanovili Rusi v Republiki srbski ter Bosni in Hercegovini, je skočilo za 750 odstotkov na leto. To se morda sliši neverjetno, a se zadeve spremenijo, če si ogledamo absolutne številke. Ruski državljani so v Republiki srbski leta 2021 ustanovili dve družbi, leta 2022 pa 17.
Uradna statistika kaže, da je bilo v Srbiji ustanovljenih okoli dva tisoč podjetij, katerih lastniki imajo rusko državljanstvo, vendar so v to številko vključene tudi osebe, ki so podjetje registrirale z namenom pridobiti dovoljenje za začasno prebivanje, za Bloomberg Adria pojasnjuje Blanka Šupe, ustanoviteljica Haos Community Space, stičišča (angl. hub), ki omogoča in ponuja delo ruski informacijskotehnološki skupnosti v srbski prestolnici.
Osebni arhiv
"Moji podatki kažejo, da je v Srbiji približno 300 manjših podjetij oziroma startupov ter od 20 do 30 večjih, kot so Yandex, Luxoft, SEM Rush in podobni," našteva Šupe.
Okoli 140 tisoč Rusov je dobilo dovoljenje za začasno prebivanje. Ti nameravajo v Srbiji ostati vsaj šest ali 12 mesecev, dodaja Šupe. Ocenjuje še, da bo v Srbiji ostalo od sto do 150 tisoč ruskih državljanov, če se zakonodaja v državi ne bo spremenila.
Njena izkušnja z ruskimi državljani, ki jih srečuje, sovpada s tem, kar je za naš medij povedal Pašanović, in sicer da iščejo predvsem stanovanje za najem. "Poznam pa tudi nekaj ljudi, ki so že kupili stanovanje v Beogradu. To bo v naslednjega pol leta postala vse pogostejša praksa, ko bodo ljudje začeli delati dolgoročne načrte," še pričakuje.
Epilog: Vse je odvisno od politike
Čeprav je bila pred dnevi obletnica začetka konflikta v Ukrajini, se zdi, da še vedno nismo nič bližje odgovorom, kako bi se lahko razmere razpletle na svetovni ravni, pa tudi v Srbiji.
Glavni razlog, zakaj je težko napovedati, kako bo prihod ruskih državljanov vplival na gospodarske razmere v Srbiji, je, da še vedno nimamo vseh informacij, razmere pa so precej spremenljive. Srbija je pod pritiskom zahodnih držav, da uvede sankcije proti Rusiji, kar bi celotno sliko obrnilo za 180 stopinj.
Povsem drugačen scenarij lahko pričakujemo, če bodo ruski državljani in podjetja smeli ostati v Srbiji dlje časa. Čeprav se morda ponavljamo, je najboljši instrument za ugotavljanje vpliva Rusov na gospodarsko rast Srbije očitno še vedno kristalna krogla za napovedovanje prihodnosti.
Kaj Rusi v Beogradu najbolj pogrešajo
Čeprav Beograd z 1,4 milijona prebivalci velja za metropolo regije Adria, pa je v primerjavi z Moskvo, kjer živi 12 milijonov ljudi, za Moskovčane to majhno mesto s precej pomanjkljivostmi.
Pri selitvi se pogosto zgodi, da priseljenec naleti na stvari, ki jih ni pričakoval, ali pa storitve, ki je v njegovi državi povsem običajna, v novem kraju ni. Po besedah Blanke Šupe, ki pomaga ruskim priseljencem, v Srbiji primanjkuje restavracij, ki na menije uvrščajo bolj zdravo prehrano, pa tudi krajev z boljšo ponudbo zajtrkov. Dodaja, da se nekateri pritožujejo tudi nad pomanjkanjem specializiranih kavarn.
Kar zadeva oblačila in nakupovanje na splošno, Šupe pravi, da obstaja veliko povpraševanje po trgovinah z luksuznimi oblačili in spletnih trgovinah, kot je Amazon, ter podobnih storitvah, ki ponujajo dostavo še isti dan. Poleg tega bi nekateri priseljenci v Beogradu radi videli več luksuznih telovadnic in prostorov za vadbo, ki bi ponujali storitve skupinskega vodenega treninga, bazenov in salonov za nego psov.
Najpogostejši očitek, priznava Šupe, je premalo razvito mobilno bančništvo. "Rusi resnično pogrešajo dobro razvito mobilno bančništvo in plačilno storitev peer-to-peer. Ta je na ruskem trgu na voljo že več kot deset let," pojasnjuje Šupe in dodaja, da je povečano tudi povpraševanje po storitvah, ki bi jih lahko naročili prek interneta (obrtniki, negovalci, varstvo otrok).
Nekaj podobnega omenjajo naši ruski sogovorniki. Vsi trije se strinjajo, da je glavna razlika ravno velikost mesta in vse, kar to prinaša. "V Moskvi je trg večji in tam lahko najdeš skoraj vse, od luksuznih oblačil do luksuznih avtomobilov," ugotavlja Galkin, Pletenec pa dodaja, da mu v Beogradu nič ne manjka, "razen boljšega poznavanja trga", na katerem deluje.
Galkin v šali dodaja, da pogreša večje število taksijev, "saj se v Moskvi tako rekoč 'tepejo' za stranke". Navaja tudi, da v ruski prestolnici skorajda ni mogoče videti grafitov na stavbah. "Nikolaju je to zelo všeč, meni se zdi samo vandalizem, tako da je očitno vse skupaj le stvar okusa," zaključuje v smehu.
.webp){kind=icon}
