Zgodbe tedna: 100 dni Trumpa, Vzajemna, pokojninska reforma

Minuli teden smo beležili 100 dni od pričetka drugega mandata Donalda Trumpa. "Trump nima strategije," o temeljni matrici Trumpove ekonomske in zunanjepolitične agende, ki se s carinami močno prepletata, meni poznavalec ameriške notranje politike, politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan. Trumpova stališča je od zunaj pogosto težko povezati v koherentno strategijo, še manj predvideti njegov naslednji korak, kar ne nazadnje bega tudi gospodarstvenike in vlagatelje na finančnih trgih.

Ko je Trump 2. aprila z napovedjo vzajemnih carin napovedal osvoboditev ameriškega gospodarstva, se je to pod težo predsednikove ofenzive na najtesnejše trgovinske partnerice ZDA začelo sesedati.

Kaj je zaznamovalo prvih 100 dni Trumpove vlade?

Je indeks S&P 500 že dosegel dno ali sledi še večji padec?

Ameriški indeks S&P 500 je po dveh zaporednih letih rasti, ko se je okrepil za 23 oziroma 24 odstotkov, kar je bistveno nad dolgoletnim povprečjem, ki je pri okoli 10 ali 11 odstotkih, letos od začetka leta izgubil že šest odstotkov. Investicijska banka Goldman Sachs je konec novembra lani napovedala, da bo letos še tretje zaporedno leto rasel. Zaradi solidne gospodarske rasti in stabilne rasti dobičkov - so takrat utemeljili svojo napoved in vrednost indeksa do konca leta 2025 postavili na 6.500 indeksnih točk.

A s Trumpovimi (carinskimi) politikami so se nad borze zgrnili črni oblaki, ameriški indeks pa je zgrmel z rekordnih vrednosti. V najslabših dneh je bil od rekorda oddaljen za skoraj petino. Goldman Sachs je po pretresih marca opravil revizijo predhodne napovedi in vrednost indeksa ob koncu leta 2025 znižal na 6.200 indeksnih točk. Za primerjavo: v ponedeljek je indeks, ki ga sestavlja košarica ameriških delnic, dan končal pri 5.529 indeksnih točkah (na zadnji trgovalni dan leta 2024 je imel vrednost 5.882 indeksnih točk).

"Več jasnosti pričakujemo z objavami poslovnih rezultatov ameriških podjetij, ki so potekala ta teden."

Naftni trg: Trenja v OPEC+, trgovinska vojna in iranski jedrski dogovor

Svetovne cene črnega zlata so v zadnjih tednih padle na najnižjo raven v štirih letih. Glavna razloga za upad sta trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter nepričakovana odločitev naftnega kartela OPEC+, da maja poveča proizvodnjo za 411 tisoč sodov nafte na dan, kar je trikrat več, kot je skupina prvotno načrtovala.

Obsežne ameriške carine na Kitajsko, ki trenutno znašajo 145 odstotkov, so zazvonile krizne alarme in spodbudile strahove, da svet koraka v recesijo. Kitajska je namreč največja svetovna uvoznica nafte. Po napovedih ameriške Uprave za energetske informacije (EIA) naj bi se svetovna poraba nafte leta 2025 povečala za 0,9 milijona sodov na dan, kar je 0,4 milijona manj od napovedi prejšnjega meseca.

Kaj se dogaja s cenami nafte?

Kdaj bo Vzajemna nekdanjim zavarovancem nakazala denar?

Preoblikovanje Vzajemne bo nekdanjim zavarovancem prineslo bodisi denar bodisi delnice (o tem se je bilo že treba odločiti). Tisti, ki jim je pripadel delež do 120 evrov, so lahko namesto denarja s podajanjem izjave izbrali delnice, tisti, ki so ta znesek presegali, pa niso imeli možnosti izbire in so jim torej pripadle delnice.

Koliko se jih je na koncu odločilo, da je bolje vzeti denar, in koliko, da delnice? Kdaj bo Vzajemna sploh nakazala denar, smo preverili.

 

STA

 

Marijan Papež: Brez dviga starosti za upokojitev to ne bi bila reforma

Z direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanom Papežem smo govorili prav na dan, ko je vlada sprejela besedilo pokojninske reforme. Seveda je beseda v glavnem tekla o spremembah, ki jih reforma prinaša, in njeni uveljavitvi.

Za koliko bodo višje pokojnine? Kdo bo na boljšem, kdo na slabšem? Bo pokojninski sistem vzdržal, da bodo tudi mladi, ki zdaj vstopajo na trg dela, lahko računali na dostojno pokojnino?

Marijan Papež je zagotovo pravi sogovornik, saj pozna sistem do potankosti. Pred kratkim je začel že svoj šesti mandat, potem ko je njegovo imenovanje po svetu ZPIZ potrdila tudi vlada.

Celoten intervju lahko preberete tukaj.

Maja na dražbah: hiše, stanovanja, apartma in stavbna zemljišča

Po prvomajskih praznikih se bo zvrstilo več zanimivih dražb. Pripravili smo pregled 10 najzanimivejših. Spet bo na dražbi z nižanjem cene naprodaj stanovanje v Ljubljani. Izklicna cena je nižja. V Mojstrani je apartma, ki bo na dražbi naprodaj za 237.800 evrov. Kdor bi rad gradil hišo, se bo lahko potegoval za stavbna zemljišča na Kozini. Prednost bodo imeli mlajši interesenti in mlade družine.

Stavbno zemljišče v Kamniku bo naprodaj na dražbi z nižanjem cene. Hiša pokojnega Ivana Zidarja in nekdanje soproge se po neuspešni prvi prodaji ponovno znašla na dražbi. Tokrat je izklicna cena nižja. Dražba stanovanja v Ljubljani in stavbnih zemljišč na Kozini bo prihodnji teden.

Stanovanje v Ljubljani tretjič na dražbo z nižanjem cene.

Avti v 2024 dražji za tri, od leta 2020 pa za 28 odstotkov

Podražitve v trgovinah so zaznavne, pa tudi v restavracijah. Kako pa je pri novih avtomobilih? Tudi ti se dražijo. Za koliko? Preverili smo cene 36 avtomobilov ter jih primerjali z lanskimi in tistimi iz leta 2020. Zadnja primerjava je pokazala, da se je 20 najcenejših modelov v zadnjem letu na slovenskem trgu podražilo za dobre štiri odstotke oziroma za 740 evrov.

Depositphotos

 

Naša analiza kaže, da so se novi avtomobili na slovenskem trgu v zadnjem letu v povprečju podražili za 2,8 odstotka oziroma 1.162 evrov. Podražitve so se v letu 2024 medletno pospešile. V letu 2022 je bila povprečna podražitev 12 odstotkov, v 2023 pa dva odstotka. Od leta 2020 pa se je skupina 36 avtomobilov podražila v povprečju za 6.455 evrov oziroma za 28,5 odstotka. Kakšne so podražitve po posameznih segmentih?

Zgodbe malih vlagateljev: Bolj kot niha, več kupujejo

Zaradi stopnje nestanovitnosti je težko natančno ugotoviti, kako dobre ali slabe so bile poteze malih vlagateljev. Vse je odvisno od tega, kdaj vstopajo in izstopajo s trga. Res je, da glavni delniški kazalniki v ZDA dolgoročno naraščajo. Vendar pa je tudi res, da so znotraj te krivulje obdobja, ko vlagatelj z večletnim posedovanjem delnic še vedno ne bi mogel pokriti začetne naložbe. Nedavni primer je bil primer internetnega balona, ko nekdo, ki je v začetku leta 2000 kupil delnice S&P 500 na vrhuncu, do sredine leta 2007 ni beležil donosa.

Mali vlagatelji, ki so letos intenzivno kupovali ameriške delnice, razkrivajo naložbene strategije.

Umetna inteligenca v slovenskih podjetjih: zaveznik ali sovražnik?

"Umetna inteligenca morda ne bo nadomestila menedžerjev, vendar pa bodo menedžerji, ki uporabljajo umetno inteligenco, nadomestili menedžerje, ki je ne uporabljajo," je napovedal glavni komercialni direktor tehnološkega giganta IBM, Rob Thomas.

Digitalizacija postaja sestavni del naših vsakodnevnih obveznosti in sodobne tehnologije, kot so algoritmi umetne inteligence, so vse pogosteje prisotne v delovnih okoljih. Čeprav prinašajo številne prednosti, kot so večja produktivnost, večja varnost in boljša avtonomija delavcev, pa hkrati prinašajo tudi nove izzive, ki vplivajo na zdravje in počutje zaposlenih.

Kako se slovenske organizacije in podjetja spopadajo s tveganji, ki jih prinaša digitalizacija dela?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar