Demografske spremembe: Kako uspeti v deželi starajočih?

Trije glavni dejavniki vplivajo na poslabševanje demografskih razmer v regiji: nizka rodnost, visoka emigracija in staranje prebivalstva, je povedal Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR) na posvetu z naslovom Dežela ostarelih ali prostor priložnosti.

Rodnost je bila le 1,55 otroka na žensko (za obnavljanje prebivalstva je potrebna stopnja 2,1 otroka na žensko, op. p.), letno pa iz držav regije Adria emigrira 155 tisoč ljudi.

Postajamo podobni južni Evropi

Regija Adria demografsko postaja vse bolj podobna južnemu delu EU, je povedal Kračun. Namesto da bi regija postajala ekonomsko podobna EU, ji postaja podobna demografsko, je opozoril Kračun.

 

 

Ker je mladih vse manj, se je treba za vsakega mladega boriti, mu omogočiti dobro izobrazbo in priložnost za delo, je v razpravi menil predsednik državnega sveta Janez Lotrič. Prvi pogoj, da bodo mladi ostali v Sloveniji in si ustvarili družino, so dostopna stanovanja, meni Lotrič.

Z lažjimi izselitvami do novih najemnih stanovanj?

Država bi morala z zakonskimi spremembami omogočiti, da bo na trg prišlo več obstoječih stanovanj, meni Lotrič – tudi s tem, da bodo najemodajalci lažje prekinili najemno pogodbo in se bodo zato raje odločili za oddajo svoje nepremičnine.

Poleg tega mladi ne bodo ostali v domovini, če bodo podcenjeni, zato je pomembna tudi višina plače, je dodal Lotrič in opozoril na visoko obdavčitev prihodkov iz dela.

Mladi prinašajo potrošnjo in optimizem

Tudi član uprave NLB Andrej Lasič stavi na mlade in spodbujanje rodnosti. Mladi zagotavljajo potrošnjo in prinašajo optimizem, meni bančnik, medtem ko starejši ne trošijo. Večina tujih investitorjev med razlogi za investicijo v Slovenijo navaja dobro izobrazbo ljudi in njihovo učinkovitost, je dodal Rok Capl, direktor agencije SPIRIT Slovenija.

Vida Šeme Hočevar, članica uprave Triglav, pokojninske družbe, predlaga drsni dvig starostne meje za upokojitev, ki bi predvidevala samodejno poviševanje meje za upokojitev, kot to poznajo na Švedskem. To bi bilo politično sprejemljivejše, saj vladam ne bi bilo treba večkrat dvigovati starosti, kar je politično nepriljubljena poteza.

Mladi prej na trg dela, starejši pozneje v pokoj

Kaj lahko podjetja storijo za prilagoditev starejšim sodelavcem? Upoštevati morajo zaposlene vseh starosti, saj se morajo vsi počutiti vključene, meni Vida Šeme Hočevar. "Dobro delovno okolje zadrži sodelavce," je povedala.

S skrajšanjem časa študija in bolj specializiranim izobraževanjem bi lahko mlade prej pritegnili na trg dela. Tudi tako bi podaljšali delovno dobo, ne zgolj z dvigom starosti ob upokojitvi, predlaga Vida Šeme Hočevar. Po njenem mnenju daljši študij v splošnem ni dal boljših kadrov.

Po drugi strani so aktualni demografski trendi, kot je "nagrada gospodarskega uspeha in visokega življenjskega standarda," zaradi katerega se pari odločajo za manj otrok, je povedala Vida Šeme Hočevar.