Slovenija je po povprečni bruto plači prvič prehitela Italijo, in sicer za 332 evrov bruto. Tej novici je sledila še ena ugotovitev našega novinarja Urbana Červeka in sicer, da ne dosegamo evropskega povprečja:
"V Sloveniji je lani povprečna bruto plača za poln delovni čas znašala 33.082 evrov. To pomeni, da so slovenske plače še vedno pod evropskim povprečjem (37.900 evrov)."
Najvišje plače so bile v Luksemburgu, kjer letno zaslužijo povprečnih 81 tisoč evrov, najnižje pa v Bolgariji, kjer si za 12 mesecev dela zaposleni prislužijo 13.500 evrov. Od naših štirih sosed je pred nami le Avstrija, kjer povprečnežu pripade letno 54.510 evrov. Hrvati letno zaslužijo tretjino manj kot Slovenci, Madžari pa skoraj polovico manj.
Zadnje dni se v Sloveniji veliko govori o omrežninah in ceni električne energije. Predsednik slovenske vlade Robert Golob je tako javnosti sporočil:
Preberi še
Kriptonorija: Kdaj bo čas za unovčevanje dobičkov?
Kako visoko se lahko povzpne bitcoin? Optimisti ciljajo na 100, celo 150 tisočakov.
13.11.2024
Predlogi portfeljev: V katere delnice se splača investirati?
Med potencialno zanimive naložbe se izpostavljajo ameriška podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo. Predstavljamo tri različne možnosti.
15.11.2024
Trump, Scholz ali Xi: Kateri od trojice lahko najbolj udari naše blue chipe
Zmaga Trumpa bi lahko bila blagodejna za Krko, za Luko Koper pa ne, meni analitik. Kriza v Nemčiji lahko negativno vpliva tudi na NLB. Kaj čaka naše blue chipe?
12.11.2024
Koktajl težav za Evropo: Kje so priložnosti za vlagatelje?
Preverili smo, katere panoge bodo v Evropi prosperirale in bi se naložba vanje obrestovala.
08.11.2024
"Če je kdo pričakoval, da bomo dovolili, da bi se računi za ljudi povečevali za 30 odstotkov, se moti. Tu smo, da delamo v korist ljudi, glede tega smo enotni."
Tako je vlada sprejela sklep o regulaciji cen električne energije. Koalicija tudi predlaga, da odbor Agencijo za energijo pozove, da do nadaljnjega zamrzne izvajanje novega sistema obračuna omrežnine, dokler ne zagotovi natančne analize vplivov sprememb.
Zanimivo pa je, da je le nekaj dni prej koalicijska Svoboda na spletni strani objavila zapis, v njem pa na vprašanje, ali bomo zaradi sprememb plačevali višje položnice za električno energijo, ponudila naslednji odgovor: "Ne, ta bojazen je odveč."
Drugi predsednik, novoizvoljeni ameriški, ki še ni prevzel mandata in se vselil v Belo hišo, Donald Trump, sestavlja svojo ekipo, trgi pa pozorno spremljajo vsak njegov korak. Mitja Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je prepričan, da se Trumpove radikalne napovedi visokih carin ne bodo v celoti uresničile zaradi negativnih posledic rigoroznih ukrepov carin. Po drugi strani se Evropa sooča s hudimi težavami na področju konkurenčnosti, dodane vrednosti in pomanjkanjem inovacij. Inovacije zahtevajo vlaganja, ki jih ni, pravi. Poda še naslednji komentar:
"Evropejci smo obsedeni s počitnicami, ne z inovacijami."
Precej pestro dogajanje je te dni tudi na trgu kriptovalut. Potem ko je ameriško ljudstvo povedalo, da si želi Trumpa in ne Kamale Harris, smo dan za dnem gledali, kako največja kriptovaluta bitcoin postavlja rekorde. A vetra v jadra je v zadnjih dneh nekoliko zmanjkalo. Saifedean Ammous, znani ekonomist in avtor knjige Bitcoin Standard, verjame, da bitcoin spreminja finančni svet, kot je avtomobil zamenjal konje. Se bo še naprej dražil? Opominja na Trumpove besede iz volilne kampanje:
"Najpomembnejša stvar, ki jo omenja Trump, je kupovanje bitcoina kot strateške rezerve za državo. Če se to zgodi in ZDA dejansko začnejo kupovati večje količine bitcoina, bo imelo zelo velike posledice. Verjetno bo povzročilo hitro rast cene, kar bo prineslo rast trga z bitcoini."
Hkrati Ammous izraža pomislek, da bi vse skupaj lahko ostalo le pri volilni obljubi: "Bomo videli."
Če se vrnemo v Evropo: krizi v nemški avtomobilski industriji je sledila še vladna, ki je prišla v zares neugodnem trenutku. Sledili so politična preigravanja, kdaj bo glasovanje o (ne)zaupnici in kdaj bodo razpisane predčasne volitve. Mrtvi tek je predsednica vplivnega nemškega sindikata IG Metall Christiane Benner slikovito komentirala takole:
"Hiša gori. Zato nujno potrebujemo rešitve za stroške energije in krizo v avtomobilski industriji, zlasti pri dobaviteljih. Razmere so resne."
Datum jim je naposled vendarle uspelo uskladiti, podrobnosti najdete v članku Nemci na predčasne volitve februarja.