Top 20 normirancev: država v davčno zaostritev, število milijonarjev pa se je podvojilo

Slovenija se je med samostojnimi podjetniki v zadnjih letih spremenila v državo normirancev. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, iz leta v leto zavzemajo večji delež med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo. Konec leta 2025 je bilo med vsemi fizičnimi osebami z dejavnostjo že 63,7 odstotka normirancev. Število zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, je leta 2025 zraslo za 2,4 odstotka na 87.383. Število fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, je raslo počasneje. Povečalo se je za 1,2 odstotka na 137.285.

Zaradi vse večjega števila normirancev je Finančna uprava (FURS) leta 2025 okrepila nadzor nad tem, ali ti zavezanci izpolnjujejo pogoje za uporabo sistema normiranih odhodkov. Posebno pozornost je namenila preverjanju, ali normiranci dejansko delujejo kot samostojni podjetniki ali pa so v praksi v podobnem položaju kot zaposleni pri svojih naročnikih.

Golobova vlada zaostrila pogoje normirancem

Pregledali smo razosebljene podatke o poslovanju fizičnih oseb Fursa, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Koliko je ustvaril rekorder in s čim se ukvarja?

Vlada Roberta Goloba je z letom 2025 zaostrila sistem za normirance. To je bil eden bolj odmevnih davčnih ukrepov mandata. Znižali so prag za polne normirance s 100 na 60 tisoč evrov prihodkov. Zaostrili so pogoje za ohranitev statusa normiranca, zvišali davčno obremenitev normirancem z višjimi prihodki in uvedli petletno prepoved ponovnega vstopa v sistem za nekatere, ki so iz njega izstopili. Kljub temu so nekateri dosegli zelo visoke prihodke.

Kaj počnejo normiranci milijonarji?

Prihodki normirancev so v 2025 zrasli za 7,7 odstotka na 2,44 milijarde evrov, kažejo podatki Fursa. Davčna osnova je zrasla za 8,9 odstotka na 860,6 milijona evrov, davčne obveznosti pa za 8,9 odstotka na 171,8 milijona evrov.

Leta 2023 prvič, ko so podatke o prihodkih normirancev objavili, med normiranci ni bilo milijonarjev. V letu 2024 so bili trije. V letu 2025 je več kot milijon prihodkov ustvarilo šest normirancev. Rekorder je ustvaril 2,13 milijona evrov, prihaja iz osrednjeslovenske regije in se ukvarja z dejavnostjo računalniškega programiranja, svetovanja in drugih s tem povezanih dejavnosti. Ni pa presegel rekorderja iz leta 2024, ki je poročal o kar 5,2 milijona evrov prihodkov.

Med milijonarji prevladujejo normiranci iz dejavnosti programiranja. Takšni so trije. Preostali trije milijonarji delujejo na področjih poslovnega svetovanja, nastanitvenih dejavnosti ter proizvodnje živil in trgovine na debelo.

Med prvo deseterico so vsi ustvarili več kot 550 tisoč evrov prihodkov. Da bi se uvrstili med prvih 25, bi morali poročati o prihodkih v vredno388 tisoč evrov. Za uvrstitev med prvo stoterico je bilo treba ustvariti najmanj 231 tisoč evrov prihodkov.

Velika večina jih ustvari mnogo manj. 93,8 odstotka normirancev – to je 86.771 – je ustvarilo 60 tisoč evrov ali manj. Med 60 in 100 tisoč evri je poročalo 4.153 normirancev, kar je 4,5 odstotka vseh. Kar 98,3 odstotka vseh normirancev je ustvarilo največ 100 tisoč evrov prihodkov. Dobrih 5,6 odstotka normirancev oziroma 5.197 zavezancev ni ustvarilo nobenega prihodka.

Največ normirancev v podjetniškem in poslovnem svetovanju

Po dejavnostih je največ normirancev oziroma zavezancev v podjetniškem in poslovnem svetovanju - 11,5 odstotka. Sledi izobraževanje z 6,8 odstotka. V dejavnosti programiranja in svetovanja je bilo skoraj 6,6 odstotka vseh normirancev. Med normiranci prevladujejo storitvene dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Prve tri dejavnosti skupaj zajemajo skoraj četrtino vseh normirancev.

Polovica vseh normirancev milijonarjev iz osrednje Slovenije

Največ normirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije, takšnih je 35,7 odstotka normirancev. Sledita Gorenjska in Podravska regija, kjer jih je 11,9 odstotka. Iz Savinjske regije prihaja 9,5 odstotka normirancev. Prvo peterico zaokroža Obalno-kraška regija, od koder prihaja 7,4 odstotka normirancev. Osrednjeslovenska regija se lahko pohvali z normirancem, ki je ustvaril največ prihodkov. Med milijonarji so trije iz osrednje Slovenije.

Sistem normirancev je v Sloveniji priljubljen zaradi poenostavljenega poročanja. Normirancu ni treba zbirati in knjižiti vseh stroškov poslovanja, kot je to potrebno pri običajnem s. p. Ni mu treba pripravljati letnega poročila, podatki niso javni, davčna obremenitev pa je nižja. Sistem normirancev je še zlasti privlačen za dejavnosti z malo dejanskimi stroški - omogoča večjo fleksibilnost dela za več naročnikov. Zlasti priljubljeni so v IT-sektorju, svetovanju, izobraževanju in medijih.

Bo ZIURS olajšal življenje normirancem?

Zaradi rasti števila normirancev kritiki opozarjajo, da nekateri posamezniki formalno nastopajo kot podjetniki, v praksi pa delajo skoraj enako kot zaposleni in za enega naročnika. Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je predvidel spremembe tudi pri normiranih odhodkih.

ZIURS normirancem prinaša višje prihodkovne pragove, milejše pogoje za vključitev v sistem ter ugodnejšo lestvico normiranih odhodkov. Za polno zavarovane samozaposlene se meja prihodkov zvišuje na 150 tisoč evrov. Pogoj obveznega zavarovanja se skrajšuje z devetih na pet mesecev. ZIURS zaradi postopka presoje dopustnosti referenduma še ni začel veljati. V začetku avgusta je Ustavno sodišče potrdilo, da je referendum o ZIURS dopusten; zanj morajo vlagatelji zbrati 40 tisoč podpisov.