Izjave tedna: Schengen pod pritiskom, mleko cenejše, dizel dražji

Teden smo začeli z dogajanjem v Ceuti, kamor je konec julija vstopilo približno 60.000 migrantov. Dogodek je znova odprl vprašanje delovanja schengenskega območja, enega od temeljev evropske gospodarske blaginje. Pozivu k nujnemu in hitremu ukrepanju EU zaradi migracijskega pritiska v Ceuti se je pridružilo 22 držav članic, med njimi tudi Slovenija.

Kako pomembne so za gospodarstvo prost in pretočen pretok ljudi in blaga znotraj EU, opozarja tudi avtoprevoznik Peter Pišek. "Celoten evropski transportni sektor je že tako na tleh zaradi cenovne in kadrovske politike, če bo zdaj prišlo še do težav v Schengnu, pa lahko prevozniki samo zapremo podjetja," je kritičen podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik sekcije za promet.

''Časovne omejitve so se od začetka veljave Schengna nenormalno zaostrile, zdaj pa so zastoji ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše po Evropi, medtem ko smo avtoprevozniki plačani le na prevoženi kilometer,'' težave logistične panoge v schengenskem režimu pojasnjuje Pišek. Meni, da bi moral Bruselj sicer zamejiti nenadzorovane pritoke migrantov, vendar po drugi strani priznava, da evropsko gospodarstvo potrebuje dodatno delovno silo.

Mleko vse cenejše: proizvodnja raste, kmetje pa izgubljajo maržo

Cena kravjega mleka je znova pod pritiskom zaradi povečane ponudbe in stalne rasti produktivnosti na kmetijah. Povprečna odkupna cena v Evropski uniji trenutno znaša okoli 42 centov za kilogram, kar je primerljivo z ravnijo izpred petih let. V primerjavi z enakim obdobjem lani je cena nižja za približno 20 odstotkov, kar dodatno pritiska na proizvajalce, ki vse težje ohranjajo dobičkonosnost.

Hkrati proizvodnja kravjega mleka kljub zmanjševanju števila molznih krav še naprej raste. K temu pomembno prispeva rast produktivnosti, ki jo spodbujajo sodobne tehnologije, napredna genetika in natančnejše krmljenje. 

Na presežke mleka na evropskem trgu opozarja tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Kot pravi, so cene mleka pri kmetu trenutno za 20 do 30 odstotkov nižje, vprašanje pa je, kdaj in v kolikšni meri se bo padec odkupnih cen odrazil tudi v maloprodaji. "Kdaj se bo to preslikalo na maloprodajne cene, za zdaj ne vemo," je povedal v oddaji Spotlight na Bloomberg Adria.

Cene mleka so znova pod pritiskom. Bloomberg

Vmesne volitve v ZDA: republikance čaka težka bitka za kongres

Bližajo se vmesne volitve v ZDA, ki so praviloma tudi referendum o delu aktualnega predsednika. Tudi tokrat vse kaže, da bo razplet glasovanja močno zaznamovala ocena volivcev o dosedanji politiki administracije.

Na izid bi lahko vplivale tudi gospodarske razmere. Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc ocenjuje, da bi lahko nižje davčne obremenitve gospodinjstev pred jesenskimi volitvami okrepile optimizem predvsem med potrošniki z nižjimi dohodki.

Na drugi strani lahko republikancem škodi nadaljevanje zunanjepolitičnih konfliktov. Poznavalec ameriških notranjepolitičnih razmer in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Tomaž Deželan poudarja, da neprekinjeno podaljševanje konflikta "notranjepolitično močno škodi" republikancem in zmanjšuje njihove možnosti na vmesnih volitvah.

Podobno ocenjuje politolog in ekonomist Bogomil Ferfila, ki je prepričan, da bodo republikanci izgubili večino v obeh domovih kongresa. Pri tem opozarja na eno od ključnih zakonitosti ameriškega političnega sistema: 

Kako naftna kriza vpliva na trg dizla

Odkar so izraelske in ameriške sile februarja napadle Iran in s tem učinkovito zaprle ključno Hormuško ožino, mednarodne cene nafte močno nihajo. Od začetka leta se je sod surove nafte Brent podražil za več kot 30 odstotkov. A potrošniki na bencinskih črpalkah ne kupujejo surove nafte, temveč njene derivate.

Med njimi je v ospredju trenutne energetske krize, ki je sledila še vedno nerešenemu bližnjevzhodnemu konfliktu in jo je dodatno zaostrilo stopnjevanje vojne v Ukrajini, dizelsko gorivo.

Tudi če bi se razmere v Hormuški ožini hitro umirile, bodo posledice nizkih zalog trajale več mesecev. Države bodo morale obnoviti rezerve in med seboj tekmovati za omejene količine dizla. Tomaž Slavec iz Petrola, največjega trgovca z naftnimi derivati v Sloveniji, je v intervjuju za Bloomberg Adria dejal:  

Vojna Rusiji jemlje delavce, podjetjem pa dobičke

Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se nadaljuje že peto leto, zato si ruska podjetja v tekmi za delavce ne morejo več privoščiti, da bi sledila kremeljskemu vojnemu stroju. Večletno izrazito pomanjkanje delovne sile je plače potisnilo precej nad rastjo produktivnosti, zato morajo podjetja za enak obseg proizvodnje plačevati vse več.

"Civilni sektor tako ne more delovati v nedogled," je dejal Dmitri Polevoj, direktor naložb pri moskovski družbi Astra Asset Management. Dodaja:

Manj učinkovita podjetja, ki s plačami ne morejo konkurirati državnemu sektorju, bodo izgubljala delavce, je zaključil.