Pred vmesnimi volitvami v ZDA: 'Prej smo molili za dež, zdaj za geopolitiko'

Hiperpersonalizirana predsedniška politika Donalda Trumpa je bila vselej as v rokavu samooklicanega najboljšega sklepalca poslov na svetu. Z razborito, razdvajajočo in vnetljivo šovinistično retoriko je ekscentrični nepremičninar iz New Yorka aktiviral nacionalno bazo MAGA. Marginalizirana, politično odrinjena in zasmehovana gmota modrih ovratnikov, zlasti z rjastega pasu ZDA, je naposled dobila svoj glas – in priložnost za maščevanje. Mimogrede pa tlakovala Trumpov dvakratni meteorski vzpon do Bele hiše.

Toda pred novembrskimi vmesnimi volitvami njegov blišč mesije zapostavljenega delavskega razreda nevarno bledi. Tesnoba zaradi cenovne nedostopnosti je Trumpu pomagala ponovno osvojiti Belo hišo, a težava je, da ta po letu in pol njegovega mandata še naprej vztraja.

Vmesne volitve za Kapitol so običajno referendum o dosedanjem delu aktualnega predsednika; in tudi tokrat vse kaže, da bo tako.

Dve vojni

Kljub poletnemu optimizmu na Wall Streetu, evforiji v Silicijevi dolini zaradi razcveta umetne inteligence in kopici megalomanskih projektov, med katerimi izstopa načrtovana razkošna plesna dvorana v Beli hiši, Trumpu med ameriškimi modrimi ovratniki ne kaže najbolje. Razloga sta predvsem dva: iranska kriza in trgovinska oziroma carinska vojna.

Pet mesecev po izbruhu spopadov se iranski konflikt vse bolj spreminja v regionalno krizo. Napadi se širijo prek meja neposredno vpletenih držav, nedavni napad ukrajinskih sil na iransko transportno ladjo pa nakazuje, da bi se lahko vanj postopno vpletli tudi drugi akterji, s čimer bi se doslej ločena konflikta povezala v globlano vojno. Za nameček Trumpova administracija v skladu z doktrino America First trmasto obnavlja carinsko vojno.

Trump, ki ga je baza MAGA izvolila prav na račun pričakovanj, da bo pozornost Bele hiše s čezooceanskih vojnih eskapad demokratov znova preusmeril k ameriškemu gospodarstvu in dobrobiti modrih ovratnikov, manj kot sto dni do odločilnih volitev vse bolj spominja na zablode svojega predhodnika.

Inflacija ostaja trdovratna, medtem ko njegov človek na čelu Feda, predsednik Kevin Warsh, kljub drugačnim mnenjem med vodilnimi uradniki Zveznih rezerv vztraja pri obrestni meri v razponu od 3,5 do 3,75 odstotka. Odlašanje s podražitvami denarja je glasba za Trumpova ušesa ter republikanske mecene z Wall Streeta in AI-magnate iz Silicijeve doline, vendar pa vztrajna inflacija nad ciljnima dvema odstotkoma nažira kupno moč in realne plače povprečnega ameriškega volivca.

Trump se je v predvolilni kampanji velikokrat obregnil ob naraščajoče življenjske stroške, ki naj bi bili posledica neustrezne gospodarske politike Joeja Bidna, vendar je stopnja inflacije od februarja 2025, ko je znašala 2,8 odstotka, na krilih Trumpove geopolitike junija letos narasla na 3,5 odstotka.   

Analize neodvisnega inštituta Center for American Progress kažejo, da so v 2026 cene rasle hitreje kot povprečne urne postavke delavcev. V maju 2026 je bila povprečna rast urne postavke v zasebnem sektorju 3,4-odstotna, medtem ko je inflacija znašala 4,2 odstotka, kar je realno kupno moč delavcev izničilo na raven z začetka leta 2025. Stroški osnovnih življenjskih potrebščin za povprečno gospodinjstvo naj bi se zaradi Trumpovih politik (predvsem carin in vojne v Iranu) od januarja 2025 povečali za več kot 3.100 dolarjev. Ohlaja se tudi ameriška gospodarska rast, ki je v drugem letošnjem trimesečju upadla na 1,5 odstotka. 

Vojna številka 1

Cene goriv ostajajo nad štirimi dolarji za galono, kar občutno zvišuje stroške kmetov v ruralnih predelih ZDA – prav tistih volivcev, ki so Trumpu na zadnjih volitvah zagotovili pomemben del podpore. Temu je treba prišteti še dražja gnojila, saj se skozi Hormuško ožino pretaka približno tretjina svetovne trgovine z njimi, geoekonomska trenja s Kitajsko, doslej največjo uvoznico ameriške koruze in soje, ter obnovljeno carinsko vojno. Vse skupaj ustvarja vtis, da republikanci z lastno politiko spodkopavajo podporo prav med volivci, na katerih temelji njihova politična moč.

Sam Watson, kmetovalec iz zvezne države Georgia in republikanski senator, je za The Economist o tem dejal: "Včasih smo samo molili za dež. Zdaj molimo tudi za geopolitiko." Trump se pred vmesnimi volitvami ne more pretirano pohvaliti z ukrepi, ki bi zmanjšali draginjo in razbremenili ameriškega kmeta.

 

V zadnjih petih letih so se cene obdelovalnih zemljišč v ZDA zvišale za šest odstotkov, semen za 18 odstotkov, stroški dela za 50 odstotkov, stroški servisiranja kreditov pa so poskočili za kar 73 odstotkov, poroča Reuters. Podražitvam kmetijskih vhodnih surovin ni videti konca, časa za spremembo smeri pred ključnimi volitvami pa je vse manj. Še pomembneje je, da ne Washington ne Teheran ne kažeta nikakršne volje za hitro končanje bližnjevzhodnega konflikta.

Medtem ko so republikanski zakonodajalci v poletje vstopili z upanjem, da je začasni memorandum med ZDA in Iranom sicer majav, a vseeno prvi korak k mirovnemu sporazumu, ki bi umiril divjanje cen energentov, je poletna vročica v Perzijskem zalivu kvečjemu narasla.

S tem pa so se okrepili temeljni spodbujevalci inflacije in cenovne nedostopnosti – dveh očitkov, ki ju volivci aktualni administraciji najbolj zamerijo; še toliko bolj zato, ker so bile prav obljube o gospodarskem razcvetu temelj Trumpove predvolilne kampanje.

Bloomberg Mercury

Vojna številka 2

Zaostruje pa se tudi carinska vojna, ki jo je konec julija z novo zakonsko podlago znova obudil Trump. Rast cen jekla in aluminija je opazno podražila kmetijsko mehanizacijo, kot so traktorji in škropilnice. John Deere, največji svetovni proizvajalec kmetijske opreme, je ob predstavitvi poslovnih rezultatov razkril, da je v letu 2025 absorbiral za 600 milijonov dolarjev stroškov, povezanih s carinami, ter opozoril, da pričakuje podvojitev te številke v tekočem letu. Leta 2025 se je število stečajev ameriških kmetij povečalo za kar 46 odstotkov, potrjujejo uradni statistični podatki.

Lani izvedena anketa Nacionalnega združenja pridelovalcev koruze je pokazala, da kar 12 odstotkov njenih članov razmišlja o upokojitvi ali odhodu iz panoge. ZDA sicer ostajajo največji svetovni izvoznik koruze, potem ko so leta 2024 spet prevzele vodstvo pred Brazilijo, vendar se je njihov delež v svetovni trgovini dolgoročno zmanjšal – s 68 odstotkov pred dvema desetletjema na približno 30 odstotkov danes, navaja Financial Times.

To pomeni zelo neugodno popotnico za Trumpa in njegove republikance, ki poskušajo zadržati večino v obeh domovih kongresa. Predsednik je namreč v okrožjih, kjer kmetijstvo ustvari vsaj četrtino prihodkov prebivalstva, leta 2024 osvojil kar 78 odstotkov glasov.

Trump se tveganj kljub svoji retoriki zaveda, saj je administraciji že naročil, naj kmetom razdeli 12 milijard dolarjev neposrednih plačil iz naslova carinskih prihodkov. Konec junija je Bela hiša Kongresu poslala zahtevo za dodatno financiranje v vrednosti 87,6 milijarde dolarjev, namenjeno predvsem pokrivanju stroškov vojne v Iranu, pri čemer je več kot 10 milijard dolarjev predvidenih za pomoč kmetom. Predstavniški dom je julija nato odobril 95 milijard dolarjev vreden paket, ki vključuje 12 milijard dolarjev pomoči za kmetijski sektor.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc dodaja, da bi lahko na jesenske volitve dodatno vplivale "nižje davčne obremenitve gospodinjstev, kar bi lahko povečalo optimizem potrošnikov z nizkimi dohodki".

Samo vihar v žlici vode?

Iranska vojna je zaradi neposrednih negativnih vplivov na gospodarstvo izjemno nepriljubljena med volivci, saj ji nasprotujeta kar dve tretjini Američanov. Večini volivcev je način njenega razpleta vse manj pomemben, medtem ko Trump, ki z izstopom iz konflikta ne želi tvegati javnega poraza, vztraja pri popolni denuklearizaciji in balistični razorožitvi Irana.

Trmasta drža republikancev pri tem od stranke ne odvrača le kmetov, temveč tudi Latinoameričane, temnopolte in neodvisne volivce. Republikanci tako izgubljajo tla pod nogami pri ključnih skupinah, ki so Trumpa – v nasprotju s kmeti – podprle šele na volitvah leta 2024. Njegovo delo zdaj odobrava le še 19 odstotkov neodvisnih volivcev, kaže najnovejša anketa družb Economist/YouGov.

 

"Zdi se, da so neodvisni volivci zdaj v veliki večini nezadovoljni s predsednikom. Ankete ponujajo več kot dovolj razlogov za skrbi," je za Bloomberg opozoril republikanski senator Jim Justice. "Republikanci bi morali biti izjemno zaskrbljeni zaradi možne izgube predstavniškega doma in vsaj nekoliko zaskrbljeni zaradi morebitne izgube senata."

Najnovejša raziskava univerze Quinnipiac navaja, da kar 71 odstotkov vprašanih stanje v gospodarstvu opisuje kot slabo ali povprečno, pri čemer je stopnja odobravanja Trumpovega predsednikovanja upadla na vsega 32 odstotkov, kar pomeni njegov doslej najslabši rezultat.

Vojna zaradi Trumpovega izrazito personaliziranega sloga v očeh javnosti vse bolj dobiva pečat predsednikove osebne zablode, republikanski zakonodajalci pa mu kljub temu ostajajo zvesti. Čeprav bi si lahko s kritiko predsednika in glasovanjem proti njegovim pooblastilom izboljšali volilne obete, z brezpogojno lojalnostjo raje prevzemajo del politične odgovornosti ter si s predsednikom delijo njegovo negativno politično usodo.

Poznavalec ameriških notranjepolitičnih razmer in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Tomaž Deželan poudarja, da neprekinjeno podaljševanje konflikta "notranjepolitično močno škodi" republikancem ter zmanjšuje njihove možnosti na vmesnih volitvah.

Politolog in ekonomist Bogomil Ferfila je prav tako prepričan, da bodo republikanci izgubili večino v obeh domovih kongresa, saj gre za eno od ključnih zakonitosti ameriškega političnega sistema. "Stranka aktualnega predsednika na vmesnih volitvah praviloma izgubi večino v zakonodajnih telesih, če jo je pred tem imela," trdi.

To je ne nazadnje tudi eden od razlogov za nepričakovan zasuk, ko je Trump izrazil podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Ukrajina je namreč z asimetrično dronsko kampanjo napadov na energetsko in trgovsko infrastrukturo dosegla niz odmevnih zmag. Gre za uspeh, s katerim se želi v luči bližnjevzhodnih zapletov poistovetiti tudi sam Trump, saj ga domače politične razmere silijo v iskanje vidne zunanjepolitične zmage.

"Trump se običajno nagiba k tisti strani, s katero je govoril nazadnje ali najpogosteje, oziroma k tisti, ki ji v danem trenutku kaže bolje," Trumpov pragmatizem komentira Denis Mancevič, nekdanji diplomat in partner v družbi NC3.

Tega se dobro zavedajo tudi demokratski izzivalci, ki v ospredje postavljajo prav brezpogojno lojalnost republikancev predsedniku, ujetemu v neuspešen konflikt. Elizabeth Warren, senatorka iz Massachusettsa, in Chris Van Hollen, senator iz Marylanda, sta za britanski Guardian opozorila, da se je kongres pod republikanskim nadzorom odpovedal svoji ustavni dolžnosti nadzora nad izvršno oblastjo in predsedniškimi pooblastili. ''Vsem republikancem so kirurško odstranili hrbtenico,'' je bila ostra Warren. ''Zdi se mi, da so postali le še kepe želeja, ki se brezoblično pretakajo skozi senat.''

"Smo v končnici pred vmesnimi volitvami, ko želi vsaka stran čim bolj izpostaviti svoje razloge za mobilizacijo volivcev," razmere ocenjuje Terry Haines, ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy. Poznavalec obenem dodaja, da finančni trgi več možnosti za uspeh še vedno pripisujejo republikancem: "Trgi s približno 60-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bodo republikanci ohranili večino v obeh domovih, kar je v veliki meri posledica nepriljubljenosti demokratov na nacionalni ravni ter njihove vztrajnosti pri nominiranju manj privlačnih kandidatov."

Razloge za majhno verjetnost večjega preobrata Haines vidi v razmeroma majhnem številu resnično negotovih sedežev v jesenskem volilnem ciklu: "Število odprtih mest v predstavniškem domu in senatu je izjemno omejeno – od 435 sedežev v predstavniškem domu jih je povsem neodločenih le 18, v senatu pa med štiri in osem." Zato po njegovem mnenju demokratskega 'modrega vala' ne moremo pričakovati, temveč kvečjemu manjše premike, sklene analitik.