text size
Možnost začasnega dogovora o Hormuški ožini je dobila nov zagon, potem ko je Katar sporočil, da je bil pripravljen osnutek predloga, ameriški in iranski uradniki pa so izrazili optimizem glede ponovnega odprtja te ključne pomorske poti.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek v telefonskem pogovoru z emirjem Katarja, šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem, razpravljal o prizadevanjih za zmanjšanje napetosti med ZDA in Iranom, je sporočila katarska vlada. Pogovor je potrdil tudi predstavnik Bele hiše, vendar dodatnih podrobnosti ni razkril.
Trump je v torek zvečer novinarjem v Los Angelesu dejal, da pogovori z Iranom "potekajo zelo dobro", in dodal: "V 48 urah bomo vedeli več."
V intervjuju za Fox News, posnetem prej istega dne, je predsednik prav tako izrazil optimizem glede pogovorov. Ob tem je opozoril, da bo "zelo slabo, če dogovora ne bo".
Axios je poročal, da ZDA, Iran in Oman pripravljajo objavo 60-dnevnega sporazuma o ladijskem prometu skozi Hormuško ožino, ki bi lahko bil predstavljen že v sredo.
Po predlogu bi ladje, ki vplujejo v Perzijski zaliv, uporabljale severni plovni koridor ob iranski obali, medtem ko bi odhajajoča plovila plula skozi omanske vode v usklajevanju z Iranom, navaja Axios, ki se sklicuje na dva regionalna vira in ameriškega uradnika.
V času veljavnosti 60-dnevnega sporazuma za plovbo ne bi zaračunavali pristojbin ali drugih dajatev. Iran in Oman bi poleg tega sodelovala pri odstranjevanju morskih min iz osrednjega plovnega koridorja, da bi omogočila dvosmerni promet.
Cena severnomorske nafte Brent se je ob krepitvi pričakovanj o dogovoru, ki bi omogočil ponovno odprtje Hormuške ožine, gibala pod 79 dolarji za sod.
Kratkoročni dogovor bi lahko prispeval k normalizaciji trgovskega ladijskega prometa skozi eno najpomembnejših svetovnih poti za dobavo energentov ter preprečil ponovno izbruh vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu. Toda tudi če bo sporazum dosežen, to še ne pomeni konca vojne ali rešitve Trumpovih pomislekov glede iranskega jedrskega programa.
Prejšnja prekinitev ognja med ZDA in Iranom je trajala manj kot mesec dni, nato pa je propadla zaradi sporov glede nadzora nad Hormuško ožino. S tem se je znova povečalo tveganje za obnovitev ameriških vojaških napadov in iranskih povračilnih ukrepov.
Iran razmišlja, da bi z morebitno koncesijo, ki bi lahko bila del sporazuma, evropskim državam dovolil odstranitev min iz ožine, so povedali diplomati, seznanjeni z zadevo, ki so zaradi občutljivosti informacij govorili pod pogojem anonimnosti.
Takšno stališče je v nasprotju z uradnimi javnimi izjavami Teherana, vendar naj bi Iran na zasebnih srečanjih v zadnjih tednih omilil svoja stališča. Iransko zunanje ministrstvo na prošnjo za komentar ni odgovorilo.
Optimizem glede pogovorov sta ločeno izrazila tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio in finančni minister Scott Bessent. Bessent je v intervjuju za CNBC dejal, da bi lahko bil dogovor dosežen kmalu in da bo temeljil na načelu "svobode plovbe".
Njegove izjave so sledile sporočilu katarskega zunanjega ministrstva, ki je kot eden glavnih posrednikov med Washingtonom in Teheranom navedlo, da je predlog za zmanjšanje napetosti "v teku med pogajalskimi stranmi".
Iranska državna televizija IRIB News je medtem navedla tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Esmaila Baghaja, ki je pogovore med Iranom in Omanom označil za pozitivne. Po njegovih besedah se razprave osredotočajo na določitev varnih plovnih poti za prihod in odhod ladij.
Kljub temu tako katarski kot ameriški predstavniki opozarjajo, da dogovor še ni sklenjen. Do danes so ameriški uradniki večkrat napovedovali skorajšnji sporazum o odprtju Hormuške ožine, a se doslej napoved ni uresničila.
Tiskovni predstavnik Katarja je dejal, da časovnice za morebitni sporazum ne more navesti ter da je trenutno glavni cilj doseči kratkoročno rešitev, ki bi preprečila nadaljnje zaostrovanje razmer. Ni pa jasno, ali se je nanašal na pogovore med Iranom in Omanom ali na širša diplomatska prizadevanja.
Napetosti so se v zadnjih dneh še povečale. Trump je izjavil, da Iranu daje še zadnjo priložnost za doseganje dogovora. Ob koncu tedna je preklical napade, za katere je dejal, da bi bili največji po drugi svetovni vojni.
Možnost diplomatskega preboja je očitno odvisna predvsem od pogovorov med Omanom in Iranom. Teheran namreč še naprej vztraja, da ima pravico nadzorovati pomorski promet ter ustaviti ladje, ki skozi Hormuško ožino plujejo brez njegovega dovoljenja. Zastoj v pogajanjih kaže tudi na težave, s katerimi se Trump sooča pri poskusih končanja vojne, ki jo je sprožil konec februarja in ki je pred novembrskimi vmesnimi kongresnimi volitvami močno zvišala cene energentov.
Islamska republika je večkrat zagrozila z odločnim odgovorom na morebitne obsežnejše ameriško-izraelske napade. Med konfliktom je z enosmernimi brezpilotnimi letalniki in balističnimi izstrelki povzročila precejšnjo škodo tudi zalivskim arabskim državam, med njimi Kuvajtu, Bahrajnu, Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom.
Trumpova administracija se je znašla tudi pod pritiskom zaradi vprašanj o ameriških zalogah orožja, potem ko je Reuters poročal, da je ameriška vojska porabila večino svojih natančno vodenih raket dolgega dosega. Trump je te pomisleke v torek zavrnil in dejal, da imajo ZDA "daleč več streliva kot katera koli druga država na svetu", obrambna podjetja pa po njegovih besedah pospešujejo proizvodnjo.
.webp){kind=icon}
