Iran obljublja maščevanje za Larijanija, Trump: 'Vojna bo kmalu končana'

Iranski napadi na Izrael in arabske države v Perzijskem zalivu so se nadaljevali čez noč v sredo, medtem ko je predsednik Donald Trump dejal, da bi lahko ZDA vojno z Islamsko republiko končale "v bližnji prihodnosti".

Iran je sprožil nove valove raketnih in brezpilotnih napadov, pri čemer je ciljal Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Kuvajt. Napadel je tudi Tel Aviv in ubil dve osebi.

Napadi so sledili potrditvi Irana, da je bil v izraelskem napadu ubit njegov varnostni vodja Ali Larijani. Država tudi na 19. dan vojne, ki je pretresla globalne energetske tokove in obvezniške trge, ne kaže znakov umika.

Iranska vojska je obljubila maščevanje za uboj Larijanija ter tudi Gholamreze Soleimanija, vodje paravojaške enote Basij, ki jo vlada uporablja za vzdrževanje notranje varnosti. Po navedbah Izraela sta umrla v istem napadu.

ZDA so v torek pozno zvečer na iranske raketne položaje blizu Hormuške ožine odvrgle pet tisoč-kilogramske bombe za uničevanje bunkerjev. To je del Trumpovih prizadevanj za ponovno odprtje ključne plovne poti za trgovske ladje. Ta je praktično zaprta od začetka vojne, zaradi česar so morale države, kot so Savdska Arabija, ZAE in Irak, zmanjšati proizvodnjo nafte, cene pa so se povzpele nad 100 dolarjev za sod.

Iran ima dejanski nadzor nad tem, katere ladje plujejo skozi Hormuško ožino, pri čemer nekatere prehajajo ozko grlo ob iranski obali. Večina ladij je namenjena proti državam, kot sta Kitajska – ki kupuje skoraj vso iransko nafto – in Indija. Mohammad-Bagher Ghalibaf, vplivni predsednik iranskega parlamenta, je dejal, da se ožina "ne bo vrnila v stanje pred vojno".

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je to stališče ponovil. "Vzpostaviti moramo nove ureditve za Hormuško ožino in način, kako bodo ladje v prihodnje plule skozi njo," je povedal za Al Jazeero. Pravila morajo "zagotoviti, da bo varen prehod skozi ožino potekal pod določenimi pogoji".

"Bližnja prihodnost"

Trump je medtem znova dejal, da bodo ZDA kmalu pripravljene končati vojno. "Če bi zdaj odšli, bi potrebovali 10 let, da se obnovijo," je Trump v torek dejal v Beli hiši. "A še nismo pripravljeni oditi. Bomo pa odšli v bližnji prihodnosti."

Trump je zagrozil z razširitvijo napadov na glavno iransko izvozno naftno vozlišče na otoku Kharg, po napadih na vojaške objekte konec tedna. Opustil je tudi prizadevanja za vključitev partnerjev iz Evrope in Azije, ki bi pomagali ponovno odpreti Hormuz z vojaškim spremstvom ladij. Večina držav namreč ni pokazala pripravljenosti za sodelovanje v takšni misiji, ki bi bila po mnenju vojaških analitikov brez prekinitve ognja zelo tvegana.

Letalonosilka USS Gerald R. Ford – največja na svetu – se umika iz konflikta in vrača v pristanišče po požaru v pralnici, v katerem sta bila poškodovana najmanj dva mornarja. Ladja bo iz Rdečega morja odplula proti zalivu Souda na grškem otoku Kreta.

V Iranu so v napadu zadeli območje jedrske elektrarne Bušer, je sporočil ruski Rosatom, ki upravlja objekt. Nihče od zaposlenih Rosatoma ni bil poškodovan, približno 480 ruskih državljanov pa ostaja v elektrarni, je po poročanju ruske agencije Tass povedal Lihachev.

Zakaj vojna v Iranu obuja strah pred stagflacijo

Iranski napadi na energetsko infrastrukturo in pristanišča po Zalivu so se nadaljevali tudi ta teden. V ponedeljek je Iran zanetil velik požar na plinskem polju v ZAE, s čimer je stopnjeval napade na ključne energetske objekte – prvič v tej vojni je Islamska republika poškodovala proizvodni objekt nafte ali plina v sosednji državi.

Anwar Gargash, svetovalec predsednika ZAE šejka Mohameda bin Zayeda, je dejal, da je Iran naredil strateško napako z napadi na arabske države v Zalivu. Ti napadi jih bodo še bolj približali Izraelu in ZDA ter pokazali, zakaj regija ne more sprejeti iranskega jedrskega in raketnega programa.

Nakazal je tudi, da bi ZAE lahko pomagali pri zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini. "To ni odgovornost le Združenih držav, temveč tudi držav v Aziji, držav v regiji in držav v Evropi," je dejal.

 

Trump je kritiziral zaveznike v zvezi Nato zaradi njihove nepripravljenosti za sodelovanje. "Že dolgo se sprašujem, ali bi Nato sploh stal ob naši strani," je dejal Trump. "To je bil velik test, ker jih ne potrebujemo, a morali bi biti zraven."

Trump je tudi ponovil, da je vojno – ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran – sprožil zaradi razorožitve jedrske grožnje. Brez dokazov je trdil, da je bil Iran le dva tedna oddaljen od pridobitve orožja, ki bi ga "zelo z veseljem uporabili". Iran že dolgo zanika razvoj jedrskega orožja, večina strokovnjakov pa se ne strinja, da bi ga lahko razvil tako hitro.

Cene bencina v ZDA so v zadnjih tednih močno narasle in dosegle približno 3,79 dolarja za galono, kažejo podatki Ameriškega avtomobilskega združenja. To je najvišja raven od oktobra 2023 in povečuje pritisk na administracijo pred novembrskimi volitvami. Uradniki Bele hiše trdijo, da bodo cene energije po koncu vojne hitro padle, in pozivajo Američane k potrpežljivosti.

Direktor Nacionalnega ekonomskega sveta Kevin Hassett je za CNBC dejal, da ZDA še vedno pričakujejo "operacijo, ki bo trajala štiri do šest tednov", ob tem pa priznal, da bi daljša vojna lahko "škodovala potrošnikom".

V zadnjem znaku naraščajočega domačega nasprotovanja konfliktu je Joe Kent, visoki uradnik za boj proti terorizmu, napovedal odstop v znak protesta proti vojni, saj meni, da je Izrael ZDA potegnil v konflikt.

Na vprašanje o odstopu je Trump odgovoril, da Iran predstavlja resnično grožnjo. O Kentu, zvestem republikancu gibanja MAGA, je dejal, da je "dober človek, a sem vedno mislil, da je šibak na področju varnosti."

Vzporedno z vojno v Iranu je Izrael okrepil ofenzivo v Libanonu, kjer se bori proti skupini Hezbolah, ki jo podpira Teheran. Izraelski napadi so v tej državi po podatkih libanonske vlade zahtevali več kot 900 življenj.

Skupno število smrtnih žrtev vojne je tako preseglo štiri tisoč, večina v Iranu. Na preostalem območju Bližnjega vzhoda je umrlo še več deset ljudi, ZDA pa so izgubile 13 vojaških pripadnikov.