Evropska 'trgovinska bazuka' – s čim lahko Bruselj odgovori ZDA?

Skoraj šest mesecev po tem, ko so pogajalske ekipe ZDA in EU, pod vodstvom Donalda Trumpa in Ursule von der Leyen, na Škotskem sklenile sporazum o trgovini in carinah, ameriško-evropski trgovinski dogovor ni le propadel, temveč so odnosi večdesetletnih transatlantskih partnerjev zdrsnili v doslej nevideno krizo. Trumpova uvedba kazenskih carin za evropske države, ki so na Grenlandijo poslale skupno približno trideset vojakov, ter njegovo vztrajanje, da prevzame ta danski avtonomni otok, sta sprožila burne odzive po vsej Evropski uniji, v katerih so številni politiki pozvali Bruselj, naj proti Washingtonu uporabi tako imenovano "trgovinsko bazuko".

Instrument proti prisili (ACI), bolj znan kot "trgovinska bazuka", je predpis EU, ki zajema protiukrepe proti vsaki državi, ki nad EU izvaja zunanjepolitično in gospodarsko prisilo, pri čemer kot sredstvo odvračanja združuje trgovinske in varnostne ukrepe. Nemalo evropskih politikov in analitikov vse glasneje predlaga, da bi ZDA kaznovali prav s tem močnim instrumentom, ki lahko določeni državi tudi zapre dostop do evropskega enotnega trga.

"450 milijonov nas je, smo vodilni gospodarski akter. Imamo orodja, da se zaščitimo. Instrument proti prisili nam omogoča, da se odzovemo, ko nam neka država grozi: z omejevanjem dostopa do naših trgov, obdavčitvijo digitalnih storitev ali z začasno ustavitvijo javnih naročil," je za francosko televizijo BFMTV poudaril francoski minister za Evropo Benjamin Haddad.

Čeprav je "trgovinska bazuka" močno orožje EU, doslej še ni bila uporabljena v praksi, niti v času resne eskalacije odnosov s Kitajsko. Prav dejstvo, da EU proti Kitajski ni aktivirala ACI, je po mnenju nekaterih analitikov že ustvarilo svojevrsten precedens, zaradi katerega je grožnja z njegovo uporabo postala vprašljiva.

Kako deluje ACI

Instrument proti prisili je začel veljati leta 2023 kot orodje, zasnovano prav zaradi ZDA in Kitajske, ki kot dve največji svetovni gospodarstvi vse odločnejše uveljavljata svoje nacionalne interese z uporabo carin in izkoriščanjem naravnih virov kot političnega orožja.

Bloomberg

 

To, da predsednik ZDA grozi z uvedbo carin od 10 do 25 odstotkov od 1. februarja, če Danska do junija ne pristane na prodajo Grenlandije, predstavlja jasno obliko prisile, pri kateri bi lahko bila uporabljena "evropska trgovinska bazuka". Ta instrument se ne sproži samodejno: ko se pojavi vprašanje prisile, ima Evropska komisija štiri mesece časa, da oceni primer in ravnanje zadevne tretje države, nato pa mora 27 držav članic EU s kvalificirano večino odločiti, ali bodo instrument aktivirale ali ne.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je sporočil, da je za četrtek sklical izredni vrh EU, na katerem bodo razpravljali o odzivu na ameriške pritiske, s tem pa tudi o možnosti grožnje s "trgovinsko bazuko". Ta instrument je bil v zraku že lani, ko je Trump uvedel kazenske carine za EU in začel pogajanja o trgovinskih odnosih. Takrat je Bruselj pripravil seznam ameriških izdelkov, ki bi bili tarča protiukrepov in bi prizadeli predvsem zvezne države, ki jih večinoma vodijo republikanski guvernerji. Na vrhuncu lanskih transatlantskih napetosti je EU napovedala, da bo ciljala blago v vrednosti 93 milijard evrov, vključno z burbonom, sojo, perutnino in letalskimi komponentami, kar bi med drugim prizadelo tudi Boeing.

Na koncu se je EU odločila, da ne bo povračilno ukrepala, in je s Trumpom dosegla dogovor, po katerem je pristala na potrojitev ameriških carin na evropsko blago na 15 odstotkov, medtem ko je svoje carine na ameriško industrijsko blago znižala na nič. Čeprav je bil dogovor ocenjen kot neuravnotežen in nepravično nagnjen v korist Washingtona, je Evropska komisija trdila, da zagotavlja stabilnost evropskim podjetjem v zahtevnih geopolitičnih razmerah.

Aduti v evropskih rokah

Lani je ideja o uporabi "trgovinske bazuke" zgolj lebdele v ozadju in ni bila nikoli resno obravnavana, saj je veljala za "jedrsko možnost". Zdaj pa se možnost, da bi ZDA zaprli ali močno otežili dostop do evropskega enotnega trga, ki obsega 500 milijonov potrošnikov, vse resneje obravnava. To bi lahko storili z uvedbo carin, omejitvami trgovinskih dovoljenj, zapiranjem dostopa do javnih razpisov ter celo z izvoznimi dajatvami na evropsko blago, ključno za dobavne verige ameriških podjetij.

Bloomberg

 

Med nekakšno pokeraško tekmo med EU in ZDA ima po oceni uredniškega direktorja Evropskega sveta za zunanje odnose Jeremyja Cliffea Bruselj v rokah zelo "močne adute". Ti se ne nanašajo le na carine in regulativne ukrepe proti ameriškem izvozu v EU, čeprav bi ti lahko bili izjemno politično občutljivi za Trumpovo administracijo, zlasti če bi zadeli kmetijstvo in industrijo v ameriških zveznih državah, ki jih vodijo Trumpovi republikanci. Kot močne ukrepe Cliffe navaja tudi "zategovanje vijakov" ameriškim digitalnim velikanom, kot sta Meta ali Microsoft, prek davkov, glob in celo prepovedi, nato izključevanje ameriških podjetij iz evropskih javnih naročil, vključno z obrambo, pa tudi izvozne dajatve, ki bi motile dobavne verige v ZDA, na primer v farmacevtski industriji.

Poznavalci razmer opozarjajo, da 74 odstotkov vsega inzulina in 100 odstotkov vseh zdravil za hujšanje Ozempic, ki se uporabljajo v ZDA, prihaja iz Danske, pri čemer 15 odstotkov vseh transportnih kontejnerjev, ki prispejo v ZDA, zagotavljajo danska podjetja.

Cliffe navaja, da ima Bruselj možnost povračilnih ukrepov proti Washingtonu z novimi davki in regulativnimi omejitvami za ameriške ponudnike storitev, ki poslujejo v Evropi, na primer na področju intelektualne lastnine in patentov, pa tudi z vrsto drugih ukrepov.

"Omejiti prenos podatkov med EU in ZDA, nato zaostriti izvozna dovoljenja za ključni evropski izvoz strojev in komponent v ZDA, na primer v letalstvu, avtomobilski industriji in obrambi. Nato omejiti sodelovanje ZDA v evropski umetni inteligenci," je Cliffe zapisal v objavi na družbenem omrežju X in dodal, da med možnimi ukrepi obstaja tudi zmanjšanje naložb v ameriške državne obveznice, saj je približno 1.500 milijard dolarjev ameriškega dolga v rokah EU.

"Uporabiti regulacijo, na primer standarde odpornosti, da bi spodbudili evropske vlagatelje k uravnoteženju in oddaljevanju od ZDA. Prepovedati vstop ameriških kriptomenjalnic, naklonjenih Trumpu, v Evropo ter si prizadevati za dedolarizacijo s spodbujanjem transakcij v evrih in razširitvijo swap linij Evropske centralne banke."

Na družbenih omrežjih so se pojavili celo predlogi, da bi Evropejci prevzeli vse ameriške vojaške baze na evropskih tleh, saj se polovica najpomembnejših ameriških vojaških baz v tujini nahaja prav v Evropi, predvsem v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Španiji in Italiji. Vendar bi bistveno močnejši udarec pomenile izvozne dajatve in omejitve za evropski izvoz strojev in delov za vodilne ameriške proizvajalce orožja, kot je Lockheed Martin, ki je pri proizvodnji svojega najnovejšega modela bojnega letala F-35 odvisen od ključnih komponent, izdelanih v podjetjih v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v Italiji, na Danskem in na Norveškem.

Strelivo z bumerang učinkom

Kot močne adute evropski strokovnjaki navajajo tudi morebitno uvedbo carin na evropski uvoz ameriške nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), zatiranje davčnih utaj ameriških multinacionalk, ki poslujejo v EU, z uvedbo skupnih davkov EU po odbitku in zapiranjem vrzeli v nizozemski in irski zakonodaji, pa tudi sankcioniranje posameznikov, povezanih s Trumpovo administracijo.

Nekateri evropski strokovnjaki pa opozarjajo, da voditelji EU spregledujejo najmočnejšo evropsko karto – umik desetih obsežnih paketov deregulacije in namesto tega podvojitev izvajanja ter izvoza evropskih regulativnih standardov.

"Medtem ko Trump grozi Grenlandiji in izsiljuje carinske koncesije, je Bruselj svoje najmočnejše karte predal, še preden je sploh sedel za mizo. Komisija ni le omilila pogojev izvajanja svojega digitalnega pravilnika proti ameriškim tehnološkim velikanom, temveč je sprožila tudi neprimerljiv umik regulacije, odpravila podnebno zaščito in varnostne standarde za pesticide ter na zahtevo Amerike odložila izvajanje Akta o umetni inteligenci," je za The Financial Times dejal Alberto Alemanno, profesor evropskega prava na francoski poslovni šoli HEC Paris, in dodal, da ima EU še vedno resnično prednost prek svoje regulativne moči, s katero lahko ameriškim podjetjem iz Silicijeve doline naloži dejanske stroške za njihov evropski dobiček.

Bloomberg

 

Vendar pa bi imele vse te "bazuka-mere" tudi precejšen bumerang učinek, saj bi močno pretresle evropska gospodarstva.

"Mnogi od teh ukrepov bi Evropi v različni meri prinesli stroške. Toda kazanje pripravljenosti za uporabo svojih kart je najboljše upanje Evrope, da odvrne Trumpa," poudarja Cliffe. "Vtis nemoči ga očitno le spodbuja – in pripravlja teren za še večji obračun v prihodnosti."

Prav zaradi bumerang učinkov so številne države članice EU, od Nemčije do Italije, že prej večkrat opozarjale, da se ukrepov "trgovinske bazuke" ne sme uporabljati prehitro ali brez trdne pravne podlage. Zato sta bila Berlin in Rim med članicami, ki so se najbolj zavzemale za sklenitev sporazuma z ZDA.

Ni torej presenetljivo, da za zdaj ni ostrih komentarjev nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je že umaknil 15 častnikov nemške vojske, napotenih na Grenlandijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je že včeraj po telefonu govorila s Trumpom in mu poudarila, da je zelo pomembno, da se pogovarjajo in se izognejo eskalaciji.

"Prišlo je do nesporazumov in težav v komunikaciji. Dialog je treba obnoviti in se izogniti eskalaciji – in prav na tem delam," je dejala Meloni ter dodala, da je bil Trump pripravljen prisluhniti in da "z ameriške perspektive sporočilo, ki prihaja s te strani Atlantika (iz Evrope), ni bilo jasno". "Nekatere pobude posameznih evropskih držav bi lahko razumeli kot protiameriške."

Medtem ko Meloni upa na kompromis, pa je po oceni Tima Rossa v analizi za ameriški Politico za številne evropske vlade – tudi za najdlje trajajoče in najbolj zveste ameriške zaveznice – Trumpova grožnja s kazenskimi carinami proti vsakomur, ki bi ga skušal ustaviti pri zavzetju Grenlandije, pomenila »kapljo, ki je prelila čašo«. »Razveza, menijo, je zdaj neizogibna.«