Na ulicah Danske so se zbrali tisoči ljudi, da bi protestirali proti ambicijam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prevzame nadzor nad Grenlandijo. Protesti poudarjajo globoko zaskrbljenost glede prihodnosti arktičnega otoka.
Demonstracije so se danes odvijale po največjih mestih države, množice so se zbrale v središču Københavna in pred ameriškim veleposlaništvom, hkrati pa so se zbrali tudi shodi v Aarhusu, Aalborgu in Odenseju. Demonstracije naj bi se začele kasneje tudi v grenlandski prestolnici Nuuk.
Danska in Grenlandija ostajata v navzkrižju z ZDA glede prihodnosti največjega otoka na svetu. Trump je večkrat vztrajal, da morajo ZDA nadzorovati polavtonomno ozemlje, ki je pod okriljem Kraljevine Danske, kar so Danci in Grenlandci vedno znova zavračali.
Na tisoče ljudi je v danski prestolnici kljubovalo nizkim temperaturam in nosilo transparente z napisi »ZDA imajo dovolj ledu«, »Jenkiji, pojdite domov« in »Ni naprodaj«, kar se je nanašalo na Trumpove ponudbe za nakup otoka.
''Mnogi ljudje so globoko zaskrbljeni. Mnogi Grenlandci ne morejo spati,'' je dejala Julie Rademacher, predsednica nacionalne organizacije Grenlandcev na Danskem, ene glavnih organizatork dogodka. ''Želimo poslati jasno sporočilo: Grenlandija noče postati ameriška.''
Bloomberg
Protesti so sovpadali z obiskom delegacije ameriških zakonodajalcev na Danskem, ki si prizadevajo pridobiti podporo kongresa za zaustavitev Trumpa. Predsednik je v petek zaostril retoriko in dejal, da bo ''morda uvedel carine za države, če se ne bodo strinjale z Grenlandijo, ker Grenlandijo potrebujemo za nacionalno varnost.''
Med svojim drugim mandatom si je Trump prizadeval uporabiti svojo obsežno carinsko agendo, da bi pritisnil na druge države, da bi pristale na gospodarske koncesije in se uskladile z njegovimi zunanjepolitičnimi prioritetami.
''Ne gre samo za Grenlandijo; gre za spoštovanje ljudi in meja ter za dejstvo, da na majhne družbe ne smejo pritiskati velike sile,'' je med protestom z odra pred mestno hišo v Københavnu dejala Anja Geisler, Grenlandka, ki živi na Danskem. ''Danes smo vsi Grenlandci.''
Bente Hegelund, rojena na Grenlandiji z grenlandsko materjo in danskim očetom, je na demonstracije prišla z grenlandsko zastavo, da bi pokazala podporo svoji skupnosti.
''Ustvarja negotovost. Čutimo jezo in da smo užaljeni,'' je dejala. ''Vendar se počutim pomirjeno, ko vidim enotnost, ki ji danes priča s strani Nata, Kanade in naših sosedov, in ker vse več ljudi dvomi o tem, kaj Trump počne.''
Bloomberg
Medtem so bili v Nuuku načrtovani tudi protesti pred ameriškim konzulatom, uradniki pa so Američane na tem območju opozorili, naj ''ostanejo pozorni'' in ''se ne izpostavljajo.''
Shodi so se zgodili po tem, ko sta zunanja ministra Danske in Grenlandije v začetku tedna obiskala ZDA, da bi ublažila grožnje in pomagala popraviti napete odnose. Čeprav pogovori z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom niso uspeli končati zastoja, so se diplomati dogovorili, da bodo oblikovali delovno skupino na visoki ravni za nadaljevanje pogovorov o strateško pomembnem otoku.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je novinarjem po dogodku povedala, da bo delovna skupina nadaljevala tehnične pogovore o prevzemu Grenlandije, kar je v nasprotju s sporočilom Dancev in Grenlandcev.
''Temni oblak, ki visi nad nami, postaja vse temnejši,'' je dejal Rademacher, eden od organizatorjev. ''To je sprožilo številne odzive ljudi, ki me kličejo v stiski. Zdaj nudimo psihološko podporo v krizi Grenlandcem na Danskem.''
.webp){kind=icon}
