Izrael je postal prva država, ki je priznala Somaliland, separatistično regijo Somalije, in s tem dobil novega partnerja na strateški obali Rdečega morja.
Petkov dogovor o priznanju, ki ga je napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu, prihaja pred načrtovanimi pogovori 29. decembra z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v njegovem klubu Mar-a-Lago na Floridi. Voditelja se bosta pogovarjala o krhki prekinitvi ognja v Gazi in širših prizadevanjih za stabilizacijo Bližnjega vzhoda.
Netanjahujev urad je sporočil, da s predsednikom Somalilanda Abdirahmanom Mohamedom Abdullahijem podpisala skupni sporazum o priznanju tega ozemlja. V izjavi, ki Somaliland opisuje kot "neodvisno in suvereno državo", je navedeno, da je Netanjahu Abdulahija povabil na uradni obisk v Izrael.
Preberi še
ZDA v sodelovanju z Nigerijo napadle ISIS
Militantnost se v nestabilni zahodnoafriški regiji povečuje.
26.12.2025
Podnebne migracije: nova milijardna fronta, na katero ni pripravljen nihče
Migracije so postale ena najbolj polarizirajočih tem, ki trenutno oblikujejo naš politični diskurz.
08.12.2025
Ko veljaki ostanejo doma: ali lahko G20 brez Trumpa, Xija in Putina vodi svet?
V Južni Afriki se bo v soboto začel dvodnevni vrh skupine G20.
21.11.2025
Kako blokada goriva razkriva omejitve ruskih plačancev
Kako so ruski plačanci izgubili nadzor nad varnostnimi razmerami v Afriki.
08.11.2025
"Ta razglasitev je v duhu Abrahamovih sporazumov," je zapisano, pri čemer se sklicuje na prelomno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Izraelom in več arabskimi državami leta 2020 v času prve Trumpove administracije.
Ameriški predsednik si je prizadeval sporazume razširiti, vendar je verjetno najbolj zaželena kandidatka, Savdska Arabija, zavrnila pridružitev kot protest zaradi vojne v Gazi in dolgo zastalih prizadevanj za ustanovitev palestinske države.
V izjavi, objavljeni na družbenem omrežju X, je Abdullahi dejal, da Somaliland trdno namerava pristopiti k Abrahamovim sporazumom. Izraelsko priznanje ozemlja je opisal kot mejnik v njegovem dolgoletnem prizadevanju za mednarodno legitimnost in državnost.
Somalija, ki Somaliland šteje za sestavni del svojega ozemlja, je dogovor zavrnila kot nezakonit in ga označila kot "nameren napad na njeno suverenost".
Mahmoud Ali Youssouf, predsednik Komisije Afriške unije, je sporazum prav tako kritiziral. "Vsak poskus spodkopavanja enotnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Somalije je v nasprotju s temeljnimi načeli Afriške unije in tvega vzpostavitev nevarnega precedensa z daljnosežnimi posledicami za mir in stabilnost po vsej celini," je dejal v izjavi.
Bloomberg
Razglasitev neodvisnosti
Trump je nakazal, da ZDA Izraelovi potezi ne bodo hitro sledile, češ da mora Netanjahujev predlog "preučiti", je dejal v intervjuju za New York Post, objavljenem v petek.
Savdska Arabija je Netanjahujevo priznanje Somalilanda zavrnila in korak označila za "enostransko secesionistično gibanje, ki krši mednarodno pravo", je poročala državna Savdska tiskovna agencija. Turčija je zavzela podobno stališče; njeno zunanje ministrstvo je v objavi na X zapisalo, da je izraelska odločitev "še en primer nezakonitih dejanj Netanjahujeve vlade, namenjenih ustvarjanju nestabilnosti na regionalni in globalni ravni".
Somaliland, kjer je večinsko prebivalstvo muslimansko, je leta 1991 razglasil neodvisnost od Somalije, vendar mu ni uspelo doseči mednarodnega priznanja suverenosti. ZDA se zadovoljijo s tem, da priznavajo Somalilandovo zahtevo do ozemlja. Več držav ima v Somalilandu predstavniške urade, regija pa meji tudi na Džibuti in Etiopijo ter se čez Adenski zaliv spogleduje z Jemnom.
Medtem ko se Somalija spopada s tremi desetletji državljanske vojne in zakoreninjenim islamističnim uporom, je odcepljena regija večinoma ostala mirna.
V Netanjahujevi izjavi je Somalilandu pripisal "boj proti terorizmu in pospeševanje regionalnega miru" ter navedel, da je bila izraelska obveščevalna agencija Mosad vključena v vzpostavljanje dvostranskih odnosov.
Dveletna vojna v Gazi je odprla še več drugih front med Izraelom in Iranom oziroma milicami, usklajenimi s Teheranom – med njimi so tudi jemenski hutijevci. Somaliland bi lahko potencialno služil kot odskočna deska za vojaške operacije proti hutijevcem.
"Za tiste, ki se posmehujejo, zakaj bi se Izrael angažiral v Somalilandu: poglejte zemljevid. Somaliland leži ob Adenskem zalivu, ob Bab el Mandebu – ozkem grlu za svetovno trgovino in energijo," je dejal Mark Dubowitz, izvršni direktor možganskega trusta Fundacija za obrambo demokracij v Washingtonu. "Čez vodo so iransko podprti hutijevci, ki streljajo na Izrael in ladijski promet. Somaliland ponuja stabilnost, pristanišča, dostop do obveščevalnih informacij in neiransko platformo na Rdečem morju."
— S pomočjo Ramah Nyang