Dogovor Izraela in Libanona o premirju, ZDA in Iran si izmenjujeta napade

ZDA so sporočile, da sta se Izrael in Libanon dogovorila o premirju, če bo tudi Hezbolah prenehal z bojevanjem. Gre za najnovejši poskus administracije Donalda Trumpa, da ohrani mirovna pogajanja z Iranom, medtem ko se politično nasprotovanje vojni krepi.

Bela hiša je sporočila, da je dogovor med Izraelom in Libanonom pogojen s "popolnim prenehanjem" napadov Hezbolaha, milice, ki jo podpira Iran. V izjavi je dodala, da mora skupina umakniti vse operativce z libanonskega ozemlja južno od reke Litani, blizu meje z Izraelom.

"Izrael in Libanon sta ponovno potrdila, da drug do drugega nimata sovražnih namenov, ter se zavezala k nadaljevanju neposrednih pogajanj za krepitev zaupanja, rešitev vseh odprtih vprašanj in prizadevanja za celovit sporazum med državama," piše v izjavi.

Ni še jasno, ali je Hezbolah pogoje dogovora sprejel. Predsednik Trump je ta teden dejal, da je govoril z "visokimi predstavniki" Hezbolaha in da so se strinjali, da se bo vse streljanje med skupino in Izraelom ustavilo.

Cena nafte brent je v četrtek zdrsnila za 0,7 odstotka na 97,10 dolarja za sod, terminske pogodbe na ameriške državne obveznice pa so se rahlo zvišale.

V Washingtonu je Trump doživel hud udarec, ko je predstavniški dom ameriškega kongresa, ki ga vodijo republikanci, v sredo glasoval za ustavitev ameriške vojne. Glasovanje je odraz političnih skrbi zaradi tujega konflikta, ki Američanom povzroča vse večje gospodarske stroške — pet mesecev pred vmesnimi volitvami, ki bodo odločale o nadzoru nad kongresom.

Glasovanje v predstavniškem domu ne bo končalo ameriške vojaške akcije proti Iranu, je pa pomenilo zadnjega v nizu udarcev za predsednika, ki je večino svojega drugega mandata kongres prilagajal svoji volji.

Iran je zahteval, da Izrael v okviru kakršnega koli dogovora z ZDA za rešitev regionalne vojne preneha z napadi na cilje Hezbolaha v Libanonu. Vojna je dejansko zaprla Hormuško ožino, to pa je povzročilo skok svetovnih cen energije in spodbudile inflacijo, kar je pred novembrskimi volitvami zmanjšalo kupno moč Američanov. Te volitve bi lahko odločile, ali bodo republikanci obdržali nadzor nad kongresom.

Objava premirja je sledila večdnevnemu stopnjevanju izraelskih vojaških napadov na Hezbolah v Libanonu, kar je sprožilo telefonski pogovor med Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Med pogovorom naj bi Trump po poročanju uporabil kletvice, ko je pritiskal na Netanjahuja, naj zmanjša intenzivnost spopadov in ohrani mirovna pogajanja z Iranom na pravi poti.

Voditelja sta ponudila različni razlagi o tem, kaj je bilo dogovorjeno — pri čemer je ameriški predsednik sprva nakazal širše premirje, kot ga je bil njegov sogovornik pripravljen razglasiti.

Epizoda je znova osvetlila element vojne, ki ga Trump večinoma ni želel priznati: ZDA in Izrael imata različni predstavi o tem, kako naj bi bil videti konec konflikta. Ta razkol ogroža krhka, dolgotrajna pogajanja med Washingtonom in Teheranom, ki vztraja, da mora biti Libanon del vsakega mirovnega dogovora.

"Malo me je zmotilo, da se je nenehno bojeval z Libanonom," je Trump dejal v intervjuju za podkast Pod Force One, predvajanem v sredo.

 

Kako se izraelski boj s Hezbolahom umešča v vojno z Iranom

The Wall Street Journal je poročal, da je Trump zasebno pomočnikom povedal, da bi razmislil o končanju premirja z Iranom, če bi Teheran ubil ameriške vojake. Predsednik pa naj bi bil zadržan do ponovne zaostritve konflikta in bi lahko več tednov spregledal manjše izbruhe nasilja, da bi se izognil širši regionalni vojni, je poročal Journal, ki se je skliceval na neimenovane ameriške uradnike.

ZDA in Iran sta si v zadnjih dneh izmenjala manjše napade, kar je najresnejše stopnjevanje od začetka premirja aprila. Najnovejši napadi so se razširili tudi v Bahrajn in Kuvajt, kjer je bil v napadu na kuvajtsko civilno letališče ubit najmanj en človek. Napad je povzročil precejšnjo škodo in za nekaj ur prisilil k prekinitvi letov.

Trump je v sredo prej govoril tudi s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom Al Tanijem, je poročala državna katarska tiskovna agencija. Emir je poudaril "pomen dajanja prednosti političnim in diplomatskim rešitvam ter dialogu med vsemi stranmi".

Izraelska vojska je po poročanju lokalnih medijev izvedla zračne napade na štiri tarče v Gazi. Ameriški in iranski pogajalci se poleg Libanona ukvarjajo tudi z drugimi vprašanji, med drugim s tem, ali bo Teheran v okviru začasnega dogovora, ki ga strani opisujeta kot memorandum o soglasju, dovolil prost prehod ladij.

Po navedbah zahodnih uradnikov, ki se sklicujejo na nove podatke, razposlane v okviru jedrskega nadzornega organa Združenih narodov, je tveganje, da Iran prikrito razvija jedrsko orožje, danes večje kot pred prvimi ameriškimi in izraelskimi vojaškimi napadi na Islamsko republiko pred letom dni.