Trump napovedal nove carine, veljale bodo od srede

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nove carine (od 1. oktobra), vključno s 100-odstotno dajatvijo na blagovne znamke in patentirana farmacevtska zdravila. A carini se je mogoče izogniti: farmacevtski uvoz bo oproščen carine, če so podjetja že začela gradnjo proizvodnega obrata v ZDA ali če je obrat v gradnji, je Trump zapisal na družbenih omrežjih.

"S 1. oktobrom 2025 bomo uvedli 100-odstotno carino na vse blagovne znamke ali patentirane farmacevtske izdelke, razen če podjetje v ZDA gradi svoj farmacevtski proizvodni obrat," je zapisal Trump. "Če se je gradnja že začeta, teh farmacevtskih izdelkov ne bomo carinili."

Trumpova napoved je ena od več industrijsko usmerjenih carin, ki bodo začele veljati prihodnjo sredo. Uvoženi težki tovornjaki bodo obdavčeni s 25-odstotno carino, dajatev na kuhinjske omarice in kopalniške omarice bo 50-odstotna, oblazinjeno pohištvo pa s 30-odstotno.

Ti ukrepi pomenijo hitro širitev Trumpovega carinskega režima, ki ga je začel uvajati kmalu po prevzemu položaja. Prihajajo v času, ko predsednik uporablja izvršilna pooblastila bolj kot katerikoli njegov sodobni predhodnik. Prav v trenutku, ko je Trump razglasil nove dajatve, je bil nekdanji direktor FBI James Comey – dolgoletni Trumpov politični nasprotnik – obtožen krive prisege pod močnim pritiskom Bele hiše.

Azijske delnice so se na novice o carinah pocenile. Indeks MSCI Asia Pacific je upadel za 0,5 odstotka, potem ko je indeks S&P 500 padel že tretjo sejo zapored, kar je najdaljši zdrs v mesecu dni. Farmacevtske delnice v Aziji so se občutno pocenile.

"Trump se ne bo nikoli ustavil s carinami," je za Bloomberg TV povedala Deborah Elms, vodja trgovinske politike pri Hinrich Foundation. "Gre za neverjetno obsežno širitev carinske pokritosti, ki bo prizadela vse, vključno s tistimi državami, ki so menile, da imajo dogovor v okviru recipročnih carin, ki pa niso zajete v te nove sektorske ukrepe."

Podrobnosti za zdaj niso bile razkrite. Trumpov opis farmacevtskega načrta dopušča široke izjeme za podjetja s prisotnostjo v ZDA. Bela hiša na prošnje po dodatnih informacijah ni odgovorila.

Najbolj izpostavljeni Singapur in Švica

Bloomberg Economics ocenjuje, da bi carine na blagovne znamke farmacevtov lahko dvignile povprečno ameriško carinsko stopnjo za do 3,3 odstotne točke, čeprav bi učinek lahko ublažile izjeme za podjetja, ki gradijo lokalne obrate. Najbolj izpostavljeni sta Singapur in Švica.

Veliki proizvajalci zdravil, vključno z Merck & Co., AstraZeneca PLC in Johnson & Johnson, so po Trumpovi inavguraciji napovedali milijardne naložbe v ameriško proizvodnjo, potem ko je predsednik večkrat grozil z uvedbo dajatev na uvožena zdravila.

Depositphotos

 

"Predsednikov komentar je neposreden, njegov učinek pa bo verjetno med nejasnim in zanemarljivim," je zapisal Jared Holz, strokovnjak za zdravstveni sektor pri Mizuho Securities. "Vsi večji igralci imajo neko obliko proizvodnje v ZDA, skoraj vsi pa so napovedali dodatne naložbe, neposredno vezane na lokalno proizvodnjo."

Kljub temu pa so nekateri še vedno ranljivi. Več največjih ameriških zdravil se večinoma proizvaja v tujini. Ključna sestavina za Ozempic in Wegovy, vodilni zdravili družbe Novo Nordisk za sladkorno bolezen in hujšanje, nastaja na Danskem, prvi koraki v proizvodnji zdravila Mounjaro (Eli Lilly & Co.) pa potekajo na Irskem.

Zdravilo Stelara (Johnson & Johnson) proti imunskim boleznim in zdravilo Darzalex proti raku nastajata v Švici in na Danskem. Imunoterapija Opdivo (Bristol-Myers Squibb Co.) temelji na proizvodnji na Irskem in v Švici. Tudi zdravila Cosentyx in Entresto podjetja Novartis AG nastajajo v Švici.

Če ta podjetja ne bodo mogla dokazati, da gradijo obrate v ZDA, bodo njihovi največji prodajni uspehi soočeni s carinami, ki bi čez noč podvojile stroške uvoza. Novo Nordisk denimo gradi nov proizvodni obrat v Severni Karolini, Eli Lilly pa je letos napovedal štiri nove lokacije v ZDA.

Carine bi lahko prizadele tudi nekatera japonska farmacevtska podjetja. Hemlibra (za zdravljenje hemofilije) proizvaja japonski Chugai Pharmaceutical Co., zdravilo Enhertu (ciljno zdravljenje raka dojke) pa Daiichi Sankyo Co.

Trump uvaja te dajatve na podlagi 232. člena Zakona o širitvi trgovine, ki administraciji omogoča uvedbo carin brez Kongresa, če so uvozi ocenjeni kot grožnja nacionalni varnosti. Na tej podlagi so bile že uvedene carine na uvoz avtomobilov, bakra, jekla in aluminija.

Trumpovih carin še ni konec

V prihodnjih tednih se pričakujejo še druge dajatve na ključne uvoze, vključno s polprevodniki in kritičnimi minerali. Administracija je sprožila tudi preiskave o uvozu robotike, industrijskih strojev in medicinskih naprav, ki bi lahko imele širok vpliv na domače proizvajalce.

Aprila je ameriško ministrstvo za trgovino začelo preiskavo vpliva uvoza zdravil – tako generičnih kot patentiranih – ter sestavin za njihovo proizvodnjo na nacionalno varnost ZDA.

Trump je farmacevtske carine namigoval že mesece. Julija je dejal, da bo podjetjem dal nekaj časa, da prenesejo proizvodnjo v ZDA, preden bo uvedel do 200-odstotne carine. 15. julija je napovedal, da bo carine uvedel do konca meseca.

Če nove carine ne bodo naložene na obstoječe dogovore z državami, bo njihov vpliv omejen, saj so nekatere največje proizvodne ekonomije dosegle trgovinske dogovore z Belo hišo. Tako sta ZDA in EU konec julija dosegli sporazum, ki vključuje 15-odstotne carine na farmacevtske izdelke.

Industrijsko usmerjene dajatve bi lahko imele trdnejše temelje od tistih na državni ravni, ki jih je Trump uvedel na podlagi Zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih. Vrhovno sodišče se bo soočilo s temi carinami, potem ko sta jih dve nižji sodišči že razglasili za nezakonite.

Trump se je farmacevtske industrije lotil tudi na druge načine. Napoved o carinah sledi izvršnemu ukazu za znižanje cen zdravil tako, da bi se ameriške cene uskladile z najnižjimi cenami v tujini. Ukaz, ki ga je podpisal 12. maja, podjetja poziva, naj prostovoljno znižajo cene ali pa se soočijo z regulativnimi ukrepi.

Predsednik je svoj načrt objavil nekaj dni pred rokom, ki ga je Bela hiša postavila za 17 največjih farmacevtskih podjetij, da prostovoljno znižajo cene, ki jih zaračunavajo ameriški vladi, in da uskladijo cene novih zdravil s tujimi. V pismu generalnim direktorjem je Trump zagrozil, da bo "uporabil vse vzvode, ki jih imamo", če podjetja do ponedeljka ne bodo sodelovala.

"Trump je to grožnjo farmacevtski industriji že večkrat uporabil kot pogajalsko orodje," je dejala Anna Wu, strateginja pri VanEck Associates Corp. v Sydneyju.

 

 

__

S pomočjo Jason Gale, Shadab Nazmi, Yasufumi Saito, Abhishek Vishnoi, Kanoko Matsuyama, Catherine Lucey, Carmeli Argana, Anand Krishnamoorthy in Damian Garde.