Xi Jinping in Donald Trump napenjata mišice - koga bo bolelo bolj

Kitajski predsednik Xi Jining je jasno začrtal "rdečo črto", da bi zaustavil nove ameriške izvozne omejitve. Grozi s sprožitvijo ponovne spirale povračilnih trgovinskih ukrepov z Donaldom Trumpom in to le nekaj tednov pred načrtovanim srečanjem obeh voditeljev največjih svetovnih gospodarstev.

Potem ko je Kitajska prejšnji teden uvedla obsežne globalne izvozne kontrole za izdelke, tudi za tiste, ki vsebujejo le sledove določenih redkih zemelj, je Trump odgovoril z grožnjo, da bo preklical načrtovano osebno srečanje s Šijem, njuno prvo po šestih letih. Ameriški predsednik je obenem napovedal tudi podvojitev carin na kitajsko blago na 100 odstotkov ter uvedbo strogih omejitev za "vso kritično programsko opremo".

V nedeljo je Peking svoje poteze upravičil kot obrambne ukrepe in obtožil ZDA, da so po septembrskih pogajanjih v Madridu uvedle nove restriktivne ukrepe proti Kitajski. Prejšnji mesec je ameriško ministrstvo za trgovino objavilo razširjene izvozne omejitve, ki so zaprle pravne vrzeli in še dodatno omejile dostop Pekingu do najnaprednejših čipov.

"Samovoljne grožnje z visokimi carinami niso pravi način za sodelovanje s Kitajsko," je zapisalo kitajsko ministrstvo za trgovino. "Stališče Kitajske glede trgovinske vojne je jasno: ne želimo je, a se je ne bojimo."

Odločen odziv Kitajske kaže, da se obe strani še vedno ne strinjata glede pogojev premirja, sklenjenega maja, ko sta se dogovorili za znižanje carin, ki so presegle 100 odstotkov. Medtem ko je Xi dogovor razumel kot zamrznitev uvedbe novih omejitev in ukrepov proti podjetjem z obeh strani, ZDA premirje očitno vidijo le kot dogovor o znižanih carinah v zameno za neoviran izvoz redkozemeljskih magnetov.

Odziv, ki je sprožil obsežne pocenitve delnic 

Ključno vprašanje zdaj je, ali se bosta strani uspeli ponovno dogovoriti, še preden bodo carine znova narasle na ravni, ki bi lahko sprožile širše gospodarsko razhajanje med državama.

Trgi so se v petek na Trumpove napovedi odzvali burno. Ameriške delnice so doživele največji padec v šestih mesecih, medtem ko so se cene surovin, kot so soja, pšenica, baker in bombaž, prav tako znižale.

Trump je grozil z "množičnim zvišanjem" carin na kitajsko blago in se skliceval na nedavne "sovražne" izvozne omejitve redkih zemelj.

"Ne bomo se pustili ustrahovati z enostranskimi dejanji moči," je dejal Zhou Mi, višji raziskovalec na Kitajski akademiji za mednarodno trgovino in gospodarsko sodelovanje, ki deluje pod okriljem ministrstva za trgovino. "Naši ukrepi to jasno dokazujejo."

Kljub ostri retoriki vrata za umiritev napetosti in mroebitni dogovor ostajajo odprta. Trumpove carine naj bi začele veljati 1. novembra, le nekaj dni po načrtovanem srečanju s Xijem na vrhu v Južni Koreji. Kitajske nove izvozne omejitve pa naj bi začele veljati teden dni pozneje, tik pred iztekom trenutnega trgovinskega premirja, ki omejuje carine do 145 odstotkov.

Jedro trgovinskih pogajanj med največjima gospodarstvoma sveta ostajajo izvozne omejitve za tehnologijo in magnete, ki so ključni za proizvodnjo umetne inteligence in orožja.

 

Po tem, ko je Trump aprila uvedel 145-odstotne carine, je Xi ameriškim podjetjem prepovedal nakup kitajskih magnetov, kar je povzročilo zaprtje tovarn in paniko glede ameriške odvisnosti od kitajskih kovin, ključnih za nacionalno varnost. Če bo ameriški predsednik znova zvišal carine, bi lahko Peking ponovno uvedel prepoved, kar bi obe strani potisnilo nazaj v tekmovanje, katera velesila lahko prenese več gospodarske bolečine.

"Washingtonov strah pred Kitajsko je strateški, ne gospodarski," so zapisali analitiki iz podjetja Hutong Research. "Prekinitev dobave redkih zemelj ogroža proizvodnjo obrambne opreme, enega glavnih stebrov ameriške svetovne moči, in s tem tudi stabilnost dolarja."

Najnovejše zaostrovanje kaže, kako težko je tekmecema doseči trajen trgovinski dogovor. Kitajski pogajalci naj bi Trumpovi ekipi ponudili velik investicijski paket, vendar bi takšne kapitalske tokove ameriški varnostni organi najverjetneje blokirali. Spor bi lahko ogrozil tudi dogovor o ameriških operacijah družbenega omrežja TikTok, ki mu ameriški zakonodajalci že dolgo nasprotujejo zaradi varnostnih razlogov.

Koga bo bolelo bolj

Po navedbah pekinškega think tanka CF40 bi morebitna eskalacija in propad dogovora o TikToku bolj prizadela ZDA kot Kitajsko, saj bi ta lahko ublažila vpliv višjih carin z domačo politično podporo.

"Trumpova administracija se zanaša na TikTok za nagovarjanje mladih volivcev, a pod političnim pritiskom pred volitvami leta 2026 nima veliko prostora za drastične ukrepe," piše v sobotnem poročilu CF40. "Inflacije in pomanjkanja, ki jih povzročajo carine, ZDA kratkoročno ne bodo mogle odpraviti."

Kitajski izvoz je letos dosegel nove rekorde na številnih trgih, kar kaže, da Peking lahko preživi brez ameriških potrošnikov. Podatki, ki bodo objavljeni v ponedeljek, naj bi pokazali nov zagon kitajske industrije, kar daje Xiju nekaj manevrskega prostora. Vendar bi močno povečanje carin še dodatno obremenilo gospodarstvo, ki se že zdaj spopada s šibkim domačim povpraševanjem in deflacijskimi pritiski.

Omejitve Kitajske ne bolijo le ZDA

Uradniki obeh držav bi se lahko znova sestali že ta teden, ko bo kitajska delegacija odpotovala v Washington na redna srečanja z mednarodnimi finančnimi voditelji. Tam bi lahko predstavniki Pekinga naleteli na odpor tudi drugih držav, saj nove omejitve izvoza redkih zemelj ne prizadenejo le ZDA, temveč bi lahko motile tudi evropska in azijska podjetja.

Ponovno zaostrovanje napetosti je obudilo strahove pred globljo razcepitvijo svetovne trgovine, ki bi lahko potisnila obe gospodarstvi v delno ločitev. Trgi so se odzvali burno, ameriške delnice so v petek zabeležile največji padec v pol leta, cene surovin, kot so soja, pšenica, baker in bombaž, pa so prav tako padle.

Kaj pravi Bloomberg Economics Po ocenah Bloomberg Economics bi 100-odstotno zvišanje ameriških carin dvignilo efektivne stopnje na kitajsko blago na približno 140 odstotkov, kar bi dejansko ustavilo trgovino, ne le zvišalo stroške. Trenutna stopnja, okoli 40 odstotkov (25 odstotnih točk nad svetovnim povprečjem), je že izziv, vendar Kitajska zaradi svoje proizvodne prednosti še naprej ohranja izvoz. Carine nad 100 odstotkov bi večino trgovinskih tokov prekinile. — Chang Shu, glavni azijski ekonomist

Na koncu bo verjetno končni izhod iz krize v obliki pogajalske poravnave, meni Ray Wang, glavni analitik za polprevodnike pri podjetju The Futurum Group. "Gospodarski, varnostni in dobavni vložki so za obe strani preprosto previsoki, da bi lahko takšno blokado dolgoročno vzdrževali," je dodal.

Na začetku leta je Kitajska izkoristila svojo prevlado pri redkih zemljah, da je prisilila Trumpa v delno omilitev izvoznih omejitev za določeno blago. Xijeva ekipa bi lahko ZDA v naslednjem krogu pogajanj spodbudila k podobnemu popuščanju.

Hu Xijin, nekdanji glavni urednik državnega tabloida Global Times, je zadnje zaostrovanje opisal kot "prelomnico" v odnosih med Kitajsko in ZDA, saj Peking uporablja svoj vpliv na področju redkih zemelj, da zadrži ameriške omejitve na čipe.

"Letos je Trumpova administracija večkrat uvedla carine na kitajsko blago brez kakršnegakoli posvetovanja z nami. Sankcije proti našim podjetjem so uvedli mimogrede," je zapisal na omrežju X. "Kitajska bo uporabila svojo moč, da prepreči ZDA, da bi prestopile črto."