Francoska politična kriza: Kaj spremljati?

Vlada premierja Francoisa Bayrouja bo danes verjetno padla, saj bo postala žrtev njegovih prizadevanj za zmanjšanje ogromnega dolga Francije. Bayrou se bo v spodnjem domu francoskega parlamenta soočil z glasovanjem o zaupnici, ki ga je sklical, da bi pritisnil na zakonodajalce, naj podprejo njegove proračunske predloge. Čez vikend je dejal, da je to potrebno kot "pojasnilo".

Vendar pa se je njegov načrt morda izjalovil, saj so se opozicijske stranke v državnem zboru mobilizirale proti Bayroujevi manjšinski vladi. "Včasih potrebujemo grob šok," je Bayrou v soboto povedal za televizijo France 5. "Še nikoli ni bilo tako osupljivo jasne situacije kot ta."

Zakaj je Bayrou sklical glasovanje o zaupnici?

Premier je glasovanje sklical, da bi zbral podporo zakonodajalcev za svoj načrt za zmanjšanje francoskega primanjkljaja v letu 2026 na 4,6 odstotka BDP s pričakovanih 5,4 odstotka letos. Ta načrt vključuje 44 milijard evrov zmanjšanja porabe in zvišanja davkov. Predložil je tudi nepriljubljen predlog za zmanjšanje dveh državnih praznikov kot način za zmanjšanje stroškov v drugem največjem evropskem gospodarstvu.

Francoski fiskalni primanjkljaj je zdaj največji v evroobmočju. Dolg se povečuje za 5000 evrov na sekundo, stroški njegovega vzdrževanja pa naj bi prihodnje leto dosegli 75 milijard evrov, pravi vlada.

Kaj se zgodi, če vlada pade?

Če Bayrou izgubi na glasovanju, ima predsednik Emmanuel Macron na voljo dve možnosti: imenovanje novega premierja ali razpustitev spodnjega doma in razpis predčasnih volitev, kar pa po besedah ​​​​pooblaščencev zaenkrat ni v načrtu. Macron je večkrat vztrajal, da ne bo odstopil, kot so zahtevale nekatere stranke.

Če bi Macron imenoval novega premierja, bi ostalo neodgovorjeno vprašanje, kako vlada sprejme nepriljubljen proračun, ki je lani strmoglavil prejšnjega premierja Michela Barnierja.

Kontekst poudarja nenadno vrnitev francoskih fiskalnih skrbi v ospredje pozornosti vlagateljev v času, ko evropske sosede, kot je Italija, dosegajo sorazmeren napredek pri zmanjševanju primanjkljajev.

Bloomberg

Kako se odzivajo trgi?

Odkar je Macron šokiral Francijo z razpisom predčasnih volitev junija 2024 in ustvaril sedanji zastoj, je indeks CAC 40 padel za 4,1 odstotka, v primerjavi s 4,9-odstotnim dobičkom indeksa Stoxx Europe 600 in 24-odstotnim porastom nemškega indeksa DAX brez dividend.

Padec Bayroujeve vlade bi Francijo ponovno pahnil v akutno politično negotovost in okrepil dvome o tem, ali bo katera koli vlada sposobna omejiti največji proračunski primanjkljaj v evroobmočju.

Vendar so se trgi konec prejšnjega tedna umirili, ko se je izkazalo, da si bo Macron prizadeval izogniti predčasnim parlamentarnim volitvam. Razlika med donosnostjo 10-letne državne obveznice Francije in Nemčije – ključnega merila tveganja – se je po poročanju Bloomberga o Macronovem razmišljanju zmanjšala za približno eno bazično točko na 78. Preden je Bayrou napovedal glasovanje o zaupnici, je bilo približno 70.

Zakaj je politika v Franciji tako težka?

Bayrou je izračunal, da bi lahko svoj predlog sprejel, če bi – tako kot pri proračunu za leto 2025 – lahko prepričal nekaj zmernih levičarskih zakonodajalcev, da podprejo njegov načrt. Ko je postalo jasno, da se bo njegov predlog za leto 2026 soočil z ostrim nasprotovanjem, je napovedal glasovanje o zaupnici, kar je sprožilo razprodajo francoskega premoženja.

Tri največje opozicijske skupine – skrajno desničarski Nacionalni zbor, levičarska Neuklonljiva Francija in socialisti – so se zavezale, da bodo glasovale proti Bayrouju, kar mu je pustilo malo prostora za upanje.

Neuspeh še ene francoske vlade – potem ko je Bayroujev predhodnik Barnier na položaju predsednika vlade zdržal le 90 dni – bi poudaril Macronov krhek položaj od njegove odločitve o razpustitvi spodnjega doma in razpisu predčasnih volitev lani. Glasovanje je prineslo razkol v državnem zboru med tremi antagonističnimi bloki.

Kaj se bo zgodilo potem?

Macron se je doslej vzdržal javne razprave o svojih možnostih v primeru Bayroujeve odstavitve. Vendar ljudje, ki poznajo predsednikovo razmišljanje, pravijo, da bi si prizadeval za soglasje med strankami v državnem zboru o imenovanju novega predsednika vlade. Odločitev bi morala biti sprejeta hitro, da bi bila vlada na mestu in se soočila s sindikalno stavko 18. septembra proti proračunskemu načrtu za leto 2026, so povedali viri. Ločen, manj centraliziran protest je načrtovan za 10. september.

Bloomberg

Francoski predsednik je izključno odgovoren za izbiro novega predsednika vlade in za odločitev ni ustavne časovne omejitve. Macron je potreboval dva meseca, da je po predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2024 imenoval Barnierja za vodjo vlade. Macron je po Barnierjevi odstavitvi potreboval več kot teden dni, da je imenoval Bayrouja. Ko je bil imenovan, mora premier predlagati kabinet, ki ga mora potrditi Macron.

Izbira novega predsednika vlade ne bo lahka. Macronov idealen kandidat bi moral biti sposoben držati skupaj centristični blok, hkrati pa vzpostaviti vezi s socialisti za sprejemanje zakonodaje, pravijo ljudje, ki so seznanjeni s tem.

Macron bi lahko tudi razpustil državni zbor – vendar bi novo zakonodajno glasovanje lahko spodkopalo njegov že tako šibek položaj v spodnjem domu, kar se je zgodilo po lanskih predčasnih volitvah.

— S pomočjo Jenny Che, Juliena Ponthusa in Toma Fevrierja

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar