Kaj bi se zgodilo, če bi Trump ukinil sankcije proti Rusiji?

Možnost ukinitve sankcij in konca vojne v Ukrajini je pritegnila pozornost nekaterih zahodnih podjetij in vlagateljev, ki v Rusiji ponovno vidijo priložnosti.

ZDA in njihove zaveznice so po napadu na Ukrajino uvedle na tisoče sankcij proti Rusiji, da bi upočasnile njen vojni stroj. Medtem ko se predsednik Donald Trump skuša pogajati o končanju konflikta, je njegova vlada namignila na omilitev omejitev, a tudi zagrozila z novimi ukrepi, da bi pospešila razvoj dogodkov.

Težko je reči, ali bo Trump dejansko sledil zaostritvi sankcij. V enem samem dnevu je dejal, da je "zelo jezen" na ruskega predsednika Vladimirja Putina, in opozoril, da bi lahko kupce ruske nafte prizadele tako imenovane sekundarne carine, če bo Rusija ovirala mirovni sporazum - le nekaj ur pozneje je ublažil svoj ton in dejal, da ne verjame, da bo Putin prelomil obljubo.

Če bi se Trump odločil za omilitev sankcij, bi lahko skoraj vse ameriške ukrepe odpravil kar sam. A nima popolne svobode odločanja. Za odpravo najstrožjih ameriških omejitev naj bi bila potrebna odobritev kongresa. Za odpravo mednarodnih sankcij pa bi moral Trump prepričati partnerje v Evropi in drugod, da razveljavijo svoje ukrepe.

Zakaj bi Trump odpravil sankcije proti Rusiji?

Trumpova vlada uporablja možnost omejitve sankcij kot sredstvo v pogajanjih z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini. Poleg miru so v igri tudi komercialni interesi ZDA. Trump vidi gospodarsko priložnost v ponovni vzpostavitvi odnosov med Rusijo in Ameriko - zbližanje, ki je bilo še pred kratkim nepredstavljivo.

Ameriški predsednik je na svoji platformi Truth Social povedal, da se je med februarskim klicem s Putinom pogovarjal o "pomembnih poslih gospodarskega razvoja", Kremlin pa je sporočil, da sta voditelja v naslednjem klicu govorila o sodelovanju "na področju gospodarstva in energetike v prihodnosti." To je bilo še pred kratkim nepredstavljivo.

 

 

Kako pomembna je za Rusijo odprava sankcij?

Ruski pogajalci so skušali izkoristiti ameriški vpliv na mednarodne sankcije, da bi dosegli popuščanje v mirovnih pogovorih, vztrajali so, da je omilitev sankcij predpogoj za vsak dogovor o premirju z Ukrajino v Črnem morju. Te zahteve vključujejo dovoljenje Ruske deželne banke (Russian Agricultural Bank), da se ponovno priključi na svetovno komunikacijsko omrežje SWIFT, iz katerega so izločili glavne ruske finančne institucije, da bi jim otežili čezmejne transakcije.

Rusko gospodarstvo se spopada z visoko inflacijo in omejenim trgom dela, čeprav se je izkazalo za veliko bolj odporno na sankcije, kot so mnogi pričakovali, saj je postopoma preusmerilo dejavnost v vojaško proizvodnjo. Rusija se je na zahodno omejevanje cen nafte in sankcije proti plovilom prilagodila tako, da je našla kupce na Kitajskem in v Indiji ter z "rusko floto v senci" še naprej prevažala sode po svetu. Bolj škodljivo od sankcij, povezanih z nafto, bi se lahko izkazalo, če bi se cena, ki se je dvignila v začetku aprila, ohranila zaradi posledic Trumpove carinske vojne in povečanja proizvodnje s strani OPEC+.

Ko gre za finančne sankcije, se je Rusija že več let oddaljevala od dolarja in evra kot odziv na omejitve, uvedene po aneksiji Krima leta 2014. Prehod na trgovanje v drugih valutah se je močno pospešil po uvedbi obsežnih sankcij, ki so sledile invaziji na Ukrajino.

ZDA in njihove zaveznice so skušale pritisniti na Moskvo tudi z zamrznitvijo več kot 300 milijard dolarjev sredstev ruske centralne banke, večinoma v Evropi. Rusija ima določen varovalni mehanizem, če jim teh sredstev ne bi uspelo povrniti - po izračunih Bloomberga bi povečana vrednost zlatih rezerv države pokrila približno tretjino izgub.

V kolikšni meri lahko Trump sam odpravi ameriške sankcije?

Peter Piatetsky, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Castellum.AI, ki zbira podatke o svetovnih sankcijah, navaja, da lahko z izvršnim ukazom odpravi več kot 90 odstotkov ameriških sankcij.

Trump bi lahko ukinil izredne razmere, ki so bile od leta 2014 razglašene v zvezi s postopno agresijo Rusije in so pravna podlaga za številne sankcije, ki so bile uvedene z izvršnim ukazom. Za odpravo sankcij, uvedenih na podlagi drugih predsedniških pooblastil, bi lahko Trump izdal izvršne ukaze, s katerimi bi ukrepe odpravil enega za drugim ali v več sklopih ter odpravil kazni za podjetja in posameznike.

Bloomberg

 

Namesto tega bi Trump lahko izdal oprostitve ali dovoljenja, ki bi podjetjem omogočila poslovanje z določenimi subjekti, ki so pod sankcijami. Druga možnost je oslabitev nadzora nad kršitvami sankcij. Februarja je Trumpova vlada ukinila KleptoCapture, mednarodno delovno skupino, ki jo je ustanovil predsednik Joe Biden za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Rusiji.

Za odpravo katerih sankcij Trump potrebuje podporo kongresa?

Biden je pred odhodom s položaja januarja podpisal izvršni ukaz, ki bo Trumpu otežil enostransko odpravo določenih sankcij. V ukazu so bili na novo določeni nekateri ruski subjekti, proti katerim so bile sankcije usmerjene, za te sankcije pa je veljal zakon, ki zahteva, da se kongres obvesti o vsaki nameri, da se ukrepi odpravijo. Med tarčami sta Gazprom Neft in Surgutneftegas - dve največji ruski naftni družbi - ter več drugih uglednih posameznikov, podjetij in borz.

Če bi Trump odpravil to kategorijo sankcij, bi obvestilo kongresu sprožilo 30-dnevno obdobje pregleda, predstavniški dom in senat pa bi lahko glasovala o preprečitvi odprave omejitev. Ukrep bi moral biti sprejet v obeh domovih in bi potreboval dvotretjinsko podporo, da ga predsednik ne bi mogel zavrniti s pravico veta.

Čeprav lahko Trump črpa določeno samozavest iz dejstva, da imajo republikanci večino v obeh domovih kongresa in večinoma niso pripravljeni odstopati od njegove agende, je veliko republikanskih zakonodajalcev javno izrazilo podporo Ukrajini. Nekateri so se celo pridružili dvostranskemu prizadevanju za uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji, če Putin ne bi želel sodelovati v pogajanjih o premirju ali bi kršil morebitni dogovor. Republikanci bi se zato lahko znašli pred težko izbiro, če bi morali podpreti omilitev sankcij za agresorsko Rusijo brez verodostojne rešitve za mir.

Koliko je odprava sankcij odvisna od sodelovanja drugih držav?

Rusija je bila 11. največje gospodarstvo na svetu, ko je leta 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino. Da bi bile sankcije dovolj obsežne, da bi imele učinek, je svoje odzive uskladilo več vlad. Grigorij Mariničev, odvetnik za vrednostne papirje pri družbi Morgan Lewis & Bockius LLP v New Yorku, je ocenil, da so se sankcije ZDA, Združenega kraljestva in Evropske unije od aprila 2025 prekrivale 80-odstotno.

Bloomberg

 

Bidnova vlada si je še posebej prizadevala, da bi države svoje sankcije uskladile s sankcijami skupine sedmih in drugih držav. To usklajeno ukrepanje je vključevalo tri ključne omejitve: izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT, sankcioniranje ruske centralne banke in zamrznitev njenega državnega premoženja ter omejitev cene ruske surove nafte na 60 dolarjev za sod.

Trump bi lahko ZDA umaknil iz teh režimov sankcij, kar bi jih oslabilo, vendar jih sam ne more odpraviti. Družba SWIFT ima na primer sedež v Belgiji in mora spoštovati zakone in sankcije EU. Za odpravo omejitev, ki jih je uvedel blok, bi bila potrebna soglasna odobritev 27 držav članic.

Koalicija evropskih voditeljev je na vrhu konec marca izključila možnost omilitve sankcij proti Rusiji in nakazala, da bi lahko storila prav nasprotno - še bolj pritisnila. Sankcije so potencialni vzvod, s katerim bi Evropa lahko vplivala na mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA. A uradniki v regiji hodijo po robu. Če jih bo Trump razumel kot oviro pri doseganju konca vojne, bi lahko evropska gospodarstva kaznoval z dodatnimi carinami.

Trump je pokazal pripravljenost žrtvovati dolgoletna zavezništva za uresničevanje svoje agende "Amerika na prvem mestu". Če bi ZDA izstopile iz večstranskih sankcij proti Rusiji, medtem ko bi Evropa ohranila strožji pristop, bi bila podjetja in vlagatelji prisiljeni krmariti po novem, razdrobljenem sistemu omejitvi. V takem primeru bi breme sankcij nosila predvsem Evropa, medtem ko bi ZDA lahko izkoristile gospodarske koristi morebitne normalizacije odnosov z Rusijo.

Kaj bi olajšanje sankcij pomenilo za mednarodne naložbe v Rusiji?

Zaradi možnosti odprava sankcij in konca vojne v Ukrajini nekatera zahodna podjetja in vlagatelji iščejo priložnosti v Rusiji - na trgu, ki je že več kot tri leta prepovedan. Pred vojno so imeli tuji vlagatelji v ruskih delnicah in državnih obveznicah za približno 150 milijard dolarjev, ta sredstva pa so bila glavna sestavina večine indeksov trgov v razvoju. Večina tega denarja je bila nato umaknjena ali pa je obtičala v Rusiji na bančnih računih nerezidentov.

Vlagatelji bi verjetno najprej preverili, ali mirovni sporazum ponovno omogoča dostop do zamrznjenih sredstev. Večina jih je te deleži odpisala, zato bi lahko ponovno odprtje zagotovilo nepričakovan dobiček, zlasti ker so cene domačih delnic in rublja od začetka mirovnih pogajanj narasle.

 

 

A številni vlagatelji bodo morda še vedno zadržani glede vrnitve na ruski trg, saj je ta že prej zelo hitro postal izobčenec. Ob tem obstaja tveganje ugleda zaradi prezgodnje obnove vezi z državo, odgovorno za največji evropski konflikt po drugi svetovni vojni, pa tudi finančno in pravno tveganje, če sankcije ne bodo odpravljene ali pa bodo ponovno uvedene.

"Mislim, da bodo vlagatelji zelo previdni, saj je tam veliko ljudi izgubilo veliko denarja," je dejal Malcolm Dorson, vodja strategije za trge v razvoju pri podjetju Global X Management, ponudniku ETF-jev. "Ruska podjetja bodo morala veliko narediti, da se dokažejo in postanejo privlačna – morda z izplačevanjem dividend ali z odkupi lastnih delnic."

Kako bi se vlagatelji orientirali v primeru razlik med režimi sankcij?

Za popolno vrnitev na finančne trge bi bilo treba ruska sredstva ponovno vključiti v glavne delniške in obvezniške indekse. Veliko največjih indeksov vodijo ameriške banke, kot je JPMorgan Chase & Co, ponudniki indeksov pa se pred večjimi spremembami običajno posvetujejo z vlagatelji - postopek, ki običajno traja nekaj let.

Ponovna uvedba ruskih sredstev bi bila zapletena, če evropske vlade ne bi istočasno z ZDA odpravile svojih sankcij. Če bi prišlo do takšnega razkola, "je malo verjetno, da bi se Rusija ponovno vključila v globalne borzne indekse – tudi če jih vzdržujejo ameriški ponudniki," je dejal Kieran Curtis, upravljavec portfeljev pri družbi Aberdeen Group plc. Po njegovih besedah velika prisotnost ameriških finančnih institucij v Evropi "otežuje, da bi te lahko začele preprosto ignorirati evropsko sankcijsko politiko."

Preden bi ruska sredstva ponovno vstopila v glavni tok, bi bilo treba sprejeti nekaj ključnih ukrepov. Najprej bi bilo treba odpraviti sankcije za ruske banke, da bi ameriški vlagatelji lahko kupovali in prodajali rublje. Nato bi se morali obe glavni klirinški hiši, Euroclear in Clearstream, dogovoriti, da bosta ponovno začeli poravnavati transakcije z ruskimi vrednostnimi papirji. To bi lahko bilo težko, saj imata oba sedež v EU in morata spoštovati sankcije tega bloka. Alternativna možnost za ameriške vlagatelje bi lahko bila, da transakcije obračuna ruski nacionalni depozitar za poravnavo, za katerega tudi veljajo mednarodne sankcije.

Po besedah Mariničeva bodo po odpravi nekaterih sankcij morda možni tudi posli na prostem trgu, ki se ne izvajajo na borzi, čeprav bo obseg teh poslov verjetno ostal le delček tistega, ki je bil na borzah pred rusko invazijo na Ukrajino.

 

Prevedla Miljana Ivanović- Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar