Čeprav je v svoji kampanji za drugi mandat poudarjal, da bo "končal neskončne vojne" in "ameriške vojake pripeljal domov", je Donald Trump pred tednom dni odredil bombardiranje hutijevcev v Jemnu, kar je bil njegov prvi ukaz za ameriške vojaške napade po vrnitvi v Belo hišo. Jemenske hutijevce je opozoril, da se bo "nadnje zgrnil pekel", če ne bodo prenehali ciljati na komercialne in ameriške vojaške ladje.
V prvih napadih ameriških in britanskih bombnikov, ki vzletajo z letalonosilk v Rdečem morju, je po poročanju hutijevskih skupin umrlo 53 ljudi, vključno s petimi otroki in dvema ženskama, okoli 100 pa je bilo ranjenih.
Ameriški predsednik je bombardiranje jemenskih mest osebno spremljal in opozoril Iran, ki je največji podpornik Hutijevcev, naj s podpiranjem skupine nemudoma preneha. "Amerika vam bo pripisala celotno odgovornost in pri tem ne bomo prav nič prijazni," se je glasila Trumpova napoved Iranu v primeru, da bi iranska pomoč Hutijevcem ogrožala Američane.
Preberi še
Trumpov napad na hutijevce: Bo to vplivalo na Luko Koper?
Kljub začasni negotovosti v Rdečem morju v Luki Koper ne pričakujejo večjih posledic, saj so se ladjarji že prilagodili s spremembo poti preko Afrike.
18.03.2025
Kriza v Rdečem morju bi lahko emisije z ladij povečala za štirikrat
Negativne posledice krize v Rdečem morju za okolje.
20.02.2024
V objavi na svoji družbeni mreži Truth Social je Trump dejal, da so hutiji "zadušili promet na eni najpomembnejših plovnih poti na svetu in tako zaustavili ogromne dele svetovne trgovine".
Napadi so se zgodili le nekaj dni po tem, ko so Hutijevci napovedali načrte za nadaljevanje napadov na izraelske ladje, ki plujejo skozi Rdeče morje, Arabsko morje, ožino Bab al-Mandeb in Adenski zaliv, s tem pa se je končalo obdobje relativnega miru, ki se je januarja začelo s prekinitvijo ognja v Gazi. Hutijevci so dejali, da je njihove napade spodbudila izraelska prepoved dostave pomoči in vode v Gazo pred približno tednom dni, in sicer zato, ker je bilo treba Hamas na ta način prepričati, da izpusti več talcev.
Od novembra 2023 so Hutijevci izvedli več kot sto napadov na večinoma komercialne ladje in dejali, da tako izkazujejo solidarnost s Palestinci v izraelski vojni proti Hamasu, ki ga ZDA in EU štejeta za teroristično organizacijo.
Hutijevci so napadli ameriško letalonosilko
Vojaški tiskovni predstavnik skupine Yahya Saree je dejal, da so hutijevske sile izvedle "kvalitativno operacijo" in se na poteze Američanov odzvale z napadom na ameriško letalonosilko Harry S. Truman v Rdečem morju.
"Naše sile so na letalonosilko Truman ciljale z 18 balističnimi in manevrirnimi raketami ter brezpilotnim letalom," je dejal po poročanju medijev. "Jemenske oborožene sile ne bodo oklevale s ciljanjem na vse ameriške vojne ladje v Rdečem morju in Arabskem morju kot odgovor na agresijo proti naši državi."
Bloomberg
Saree je dejal, da so ZDA izvedle več kot 170 zračnih napadov na različna območja v Jemnu, in obljubil, da bodo Hutijevci še naprej izvajali pomorsko blokado izraelskega sovražnika in njegovim ladjam prepovedali vstop v razglašeno območje operacij, dokler pomoč in osnovne potrebe ne prispejo v Gazo.
V zadnjem letu in pol so Hutijevci potopili dve ladji, eno pa zasegli in ubili vsaj štiri mornarje, ta kampanja pa je prekinila svetovni ladijski promet in podjetja prisilila, da plovno pot po Rdečem morju preusmerijo na daljša in dražja potovanja okoli juga Afrike.
Opozorilo Iranu
Po besedah vodje Pentagona bodo ameriški vojaški napadi na hutijevske borce "neusmiljeni", dokler skupina ne preneha streljati na civilne in vojaške ladje v Rdečem morju.
"Ta kampanja se nanaša na svobodo plovbe in ponovni vzpostavitvi odvračanja", je Pete Hegseth po poročanju Bloomberga dejal v intervjuju za Fox News Sunday Morning Futures. "V trenutku, ko bodo Hutijevci rekli: 'Prenehali bomo streljati na vaše ladje, prenehali bomo streljati na vaša brezpilotna letala', se bo ta kampanja končala. Do takrat pa bo neizprosna."
Ameriški obrambni minister je dodal, da so zadnji ameriški napadi tudi opozorilo Iranu.
"Iran je Hutijevcem predolgo pomagal. Bolje je, da se umakne," je dejal, medtem ko je Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz dodal, da so bili napadi konec tedna uspešni.
"Zadeli smo hutijevsko vodstvo in pri tem ubili več njihovih ključnih voditeljev – zadeli smo njihovo infrastrukturo, njihove rakete," je Waltz dejal za Fox News. "Udarili smo jih z ogromno silo in Iran tako opozorili, da nam je tega dovolj."
V ločenem nastopu na televiziji ABC je dejal, da iranski cilji v Jemnu in okolici, vključno z ladjami v bližini obale, ki zagotavljajo obveščevalne podatke in vaditelje, "prav tako pridejo v poštev" za morebitno bombardiranje.
Bloomberg
Cena nafte in regionalna eskalacija
"Čeprav ZDA hutije napadajo že več kot leto dni, obseg in resnost te nove kampanje, vključno z napadi na hutijevske uradnike, označujeta znatno stopnjevanje tega konflikta," sta analitika svetovalnega podjetja Eurasia Group Firas Maksad in Gregory Brew navedla v sporočilu svojim strankam.
Medtem ko se je cena nafte na borzah rahlo dvignila in znaša nekaj več kot 71 dolarjev za sodček, analitiki pravijo, da zdaj obstaja možnost, da bi Hutijevci v odgovor na ameriške napade ponovno ciljali na zalivske države, bogate z nafto. Do prekinitve ognja v državljanski vojni v Jemnu leta 2022 so hutijevci na Savdsko Arabijo in v manjši meri na Združene arabske emirate redno izstreljevali rakete in brezpilotna letala, kar je takrat dvignilo cene surove nafte.
Napadi hutijevcev na ladje že več let vznemirjajo trge ladijskega prometa in so privedli do znatno večjega obsega prevoza blaga, ki potuje med Azijo in Evropo, skozi Sueški prekop in južno Rdeče morje.
"Ti neusmiljeni napadi so ZDA in svetovno gospodarstvo stali več milijard dolarjev, hkrati pa so ogrozili nedolžna življenja," je Trump zapisal v objavi na svojem omrežju Truth Social. "Uporabili bomo neznansko smrtonosno silo, dokler ne dosežemo cilja."
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da so Hutijevci v zadnjih 18 mesecih na tem območju 174-krat napadli ameriška mornariška plovila. Na vprašanje, ali obstajajo načrti za ameriške kopenske operacije v Jemnu, je Rubio odgovoril, da se to zdi malo verjetno.
O tej vojaški operaciji se je pogovarjal tudi z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, iz ruskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da je ruski zunanji minister pozval k takojšnji prekinitvi uporabe sile v regiji in poudaril pomen tega, da vse strani začnejo s političnim dialogom.
Podcenjena kriza z globalnimi posledicami
Paradoksalno je, da predsednik ZDA s to potezo v marsičem pomaga tudi Evropski uniji, katere dobava blaga je zaradi krize s hutijevci v Rdečem morju veliko dražja - natančneje, približno četrtina blaga, ki ga uvozi EU, gre po tej plovni poti in se je zaradi napadov hutijevcev soočala z zamudami in povečanimi stroški, saj se je pogostost tranzita skozi Sueški prekop v zadnjem obdobju prepolovila.
Bloomberg Mercury
"Svoboda plovbe je temeljna skrb Združenih držav. Ko Amerika ne bo več mogla zagotavljati varnosti kritičnih točk, na katerih prihaja do zastojev (v pomorski trgovini), kot je Bab-el-Mandeb v Rdečem morju, bo ta vakuum zapolnil nekdo drug," je dejala geostrateginja in nekdanja direktorica avstrijskega inštituta za evropske in varnostne študije Velina Čakarova v objavi na družbenem omrežju X.
"Strateškega pomena Rdečega morja za globalne dobavne verige in gospodarstvo se ne da preceniti. Egipt je od leta 2023 ena najhujših kolateralnih škod te trenutne krize. Evropa in nekdanji ameriški predsednik Joseph Biden sta se s problemom Hutijevcev, ki jih podpira Iran, soočila na katastrofalen način in brez kakršnega koli rezultata."
Čakarova že mesece opozarja, da je dosedanji neuspeh ZDA, EU in Združenega kraljestva v prizadevanjih za neoviran promet trgovskih ladij in naftnih tankerjev po Rdečem morju od novembra 2023 "ena daleč najbolj zapostavljenih in podcenjenih" geostrateških situacij, ki imajo "pomembne učinke na celoten svetovni red".
Omejen uspeh bombnega napada?
Čeprav je operacijo proti Hutijevcem konec leta 2023 napovedoval tudi Biden, uradniki Trumpove administracije zagotavljajo, da bo ta bolj daljnosežna. V preteklem letu so ZDA, Velika Britanija in Izrael redno ciljali na položaje Hutijevcev v Jemnu, vključno z radarskimi postajami, pa tudi skladišči goriva in raket. Čeprav je to oslabilo skupino in intenzivnost njenih napadov, je ta še vedno sposobna izvajati napade.
Po mnenju nekaterih analitikov Trumpova administracija situacije ne bo mogla spremeniti iz več strukturnih razlogov.
Ena od teh vojaških tehnologij se je spremenila, saj Američani za eno izstreljeno raketo porabijo 2 milijona dolarjev, Huti pa udarec vračajo z brezpilotnim letalom v vrednosti pičlih 2.000 dolarjev, kar je Pentagon že postavilo pred dilemo, ali je ta vojaška misija predraga, in to kljub ameriškemu vojaškemu proračunu v višini 800 milijard dolarjev. Medtem ko podporniki Trumpove administracije verjamejo, da se predhodniki niso dovolj dobro borili, pa poročila iz sredine lanskega leta kažejo, da je ameriška mornarica poskušala z marsičem.
Marwan Naamani/AFP
"To je najbolj dolgotrajen boj, v katerem je ameriška mornarica sodelovala po drugi svetovni vojni – povsem brez dvoma," je takrat za AP povedal Bryan Clark, višji sodelavec na inštitutu Hudson, ki je bil nekoč del ameriških podmorniških sil. "Nekako smo blizu tega, da bi Hutijevci lahko izpeljali napade, ki jih ZDA ne bodo mogli vsakič zaustaviti, nato pa bomo lahko videli znatno škodo ... če dovolite, da se to neovirano nadaljuje, lahko Hutijevci postanejo veliko bolj usposobljena, kompetentna in izkušena sila."
Po drugi strani pa so Kitajci od leta 2023 v tej regiji v diplomatski ofenzivi in se pogajajo o savdsko-iranskem sporazumu, brez sodelovanja Američanov, kar je ZDA na Bližnjem vzhodu prvič postavilo na rob. V tej situaciji bi Kitajska lahko imela vpliv na Iran in s tem na Hutijevce, kar bi pomenilo, da bi se Savdijci kot tradicionalni ameriški zavezniki lahko na Kitajce obrnili iz povsem varnostnega in finančnega interesa.
Če temu dodamo relativno visoko stopnjo organizacije Hutijevcev in njihovo fanatično pripravljenost za boj, hkrati pa ne tako obsežne ameriške zmogljivosti v proizvodnji brezpilotnih letal in diplomatsko-finančno energijo, ki jo že porabljajo v Ukrajini, pa tudi naraščajočo prevlado Kitajcev v ladjedelništvu in trgovski mornarici, bi lahko v Rdečem morju prišlo do znatnih povojnih geopolitičnih motenj. Motenj, ki bi privedle do tega, da bi Sueški prekop dejansko nadzorovale Kitajska, Rusija in Iran, zahodne trgovske ladje pa bi bile prisiljene obkrožati Afriko ali pa si zagotoviti milost novih "gospodarjev" te strateško pomembne plovne poti.
.webp){kind=icon}
