Zakon o dohodnini bo presojalo ustavno sodišče

Potem ko je 13  delodajalskih in kmetijskih organizacij pozvalo poslanske skupine državnega zbora k vložitvi ustavne presoje nedavno sprejetega Zakona o dohodnini, so njihov poziv uslišali v Slovenski demokratski stranki (SDS) in Novi Sloveniji (NSi). V strankah so v petek, 30. decembra, torej tik pred koncem leta, vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Celoten dokument lahko preberete na spletni strani SDS. Zakon o dohodnini naj bi začel veljati s 1. januarjem 2023. 

Kaj zahteva za oceno ustanovnosti pomeni za zakon? Ali se lahko ustavi njegovo izvrševanje? Ustavno sodišče lahko o tem  odloča tudi po novem letu, torej v prvem tednu januarja.

"Če bo ustavno sodišče sledilo svoji dosedanji praksi, je pričakovati, da bo izvrševanje zakona zaustavilo do dokončne odločitve o njegovi ustavnosti, kar pomeni, da nov davčni režim ne bo uveljavljen," nam je pred časom povedal pravnik Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. Po njegovih besedah bo ustavno sodišče v primeru utemeljene pobude izpodbijane odločbe razveljavilo. "V takem primeru pač ostane v veljavi obstoječi davčni režim, vse do morebitnega sprejema novega, ustavno skladnega zakona," pravi Avbelj.

"Ker poseg v ustavno zagotovljene pravice ni sorazmeren in skladen z ustavo, mestoma je tudi retroaktiven, zakonodajni referendum pa na temo davkov ni dopusten, podpisniki javnega poziva pričakujejo od poslancev, da bodo zagotovili potrebnih 30 podpisov in sprožili ustavno presojo novele zakona o dohodnini," so pred božičnimi prazniki sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ene od podpisnic poziva. 

Ali gre res za neustaven zakon? 

Davčne spremembe bi lahko bile zaradi neenake obravnave dveh podjetnikov v enakem položaju neustavne, je za Bloomberg Adria oktobra dejal odvetnik in davčni strokovnjak Ivan Kranjec. "Ne vidim utemeljenega razloga za takšno razlikovanje pri obdavčitvi med običajnimi s.p.-ji in popoldanskimi s.p.-ji. Oboji namreč opravljajo enako ekonomsko dejavnost. Dejanski stroški za njih niso pomembni, ker se jim upošteva normirane odhodke," je takrat poudaril Kranjec.

Ustava v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, načelo "enakosti pred zakonom", ki je po besedah Kranjca v davčnem pravu materializirano prek načela, da je treba subjekte, ki so v bistveno podobnem položaju, obravnavati oziroma obdavčiti enako.

Zakonodajno-pravna služba opozarjala o neustavnosti

Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS) je v dveh ločenih mnenjih ugotovila, da so določeni deli zakona neskladni z Ustavo RS. Kot primer navajajo prekinjen tek zvišanja splošne davčne olajšave in s tem posledično njeno znižanje. V zakonodajnem postopku mnenje ZPS ni bilo upoštevano.

Predvsem v prvem mnenju ZPS je problem neustavnosti izpostavljen v obrazložitvi 8. in 10. člena, ki spreminja višino splošne olajšave. Po predlagani rešitvi naj bi od leta 2023 dalje splošna davčna olajšava znašala pet tisoč evrov. Kot pišejo v ZPS, predlagana višina olajšave, še zlasti za tiste zavezance, ki se jim glede na višino skupnega dohodka ne prizna zmanjšane letne davčne osnove, pomeni obdavčitev sredstev, ki so nujno potrebna za preživljanje. "Zaradi tega je vprašljiva skladnost predlagane rešitve z načeli pravne države," piše ZPS.

"Mnenje zakonodajno-pravne službe je prepričljivo in utemeljeno. Nesprejemljivo je, da ga aktualna politična večina, podobno kot v primeru novega zakona o RTV, preprosto ignorira," meni Avbelj. To po njegovem mnenju kaže na institucionalno nespoštovanje pravne države, kar je točno v nasprotju s tistim, kar je nova oblast obljubljala pred volitvami.

Zgodbo spremljamo in jo dopolnjujemo. 

 

S pomočjo Pie Bedene. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar