Na letošnji moskovski vojaški paradi ob obletnici sovjetske zmage nad nacizmom v drugi svetovni vojni ni bilo običajnega prikaza tankov in raket, je pa tradicionalno največji dogodek na Rdečem trgu prinesel nekaj, kar se je mnogim zdelo nepričakovano: namig, da bi se lahko ena od aktualnih vojn bližala koncu. Ruski predsednik Vladimir Putin je namignil, da bi se lahko rusko-ukrajinski konflikt bližal koncu, čeprav je le nekaj ur prej v govoru ob dnevu zmage znova upravičeval rusko invazijo na Ukrajino. Ta traja že več kot štiri leta ter jo spremljajo številne človeške žrtve, razdejanje in frontna črta, ki se že leta premika le malo oziroma ostaja bolj ali manj nespremenjena.
"Mislim, da se stvar bliža koncu," je Putin dejal o vojni, za katero je v govoru poudaril, da je "pravična", Ukrajino pa označil za "agresivno silo", ki jo "oborožuje in podpira celoten Nato". "Na Zahodu so najprej obljubili pomoč, nato pa začeli podžigati konflikt z Rusijo, ki traja še danes. Menim, da se ta stvar bliža koncu, vendar gre za resno vprašanje."
Čeprav sta Rusija in Ukrajina v kratkem času imeli dve kratkotrajni premirji, eno za pravoslavno veliko noč in drugo ob dnevu zmage, so mnenja o tem, ali bi bilo po Putinovi izjavi res mogoče pričakovati konec vojaških spopadov, deljena.
Po eni strani Ukrajina in nekateri ameriški inštituti poudarjajo, da Rusija na fronti ne kaže znakov pripravljenosti na prekinitev ognja, prej nasprotno. Po drugi strani pa geostrategi opozarjajo, da bi lahko bilo leto 2026 res leto, v katerem bo prišlo do dolgotrajnejšega premirja oziroma zamrznitve ukrajinskega konflikta. V njem si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, od leta 2022 pa je v spopadih zavzela dele jugovzhodnih ukrajinskih regij, tako da zdaj nadzoruje skupno petino mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine. Poleg tega v Moskvi pogovorov z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ne zavračajo več, omenjajo pa celo pripravljenost na pogovore z Evropsko unijo o evropski varnosti. Kot "najboljšega pogajalca za morebitni dialog med Rusijo in EU" predlagajo nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.
Kijev sumničav do Putinovih namenov
Tridnevno premirje med Rusijo in Ukrajino, ki ga je prvi napovedal ameriški predsednik Donald Trump, je minilo brez večjih incidentov, čeprav sta se Moskva in Kijev po treh dneh medsebojno obtožila kršitev premirja. V Kijevu so precej sumničavi glede iskrenosti Putinove pripravljenosti za konec vojne, saj poudarjajo, da so 90. rusko tankovsko divizijo opazili pri Pokrovsku v Doneški oblasti, v Mirnogradu pa naj bi Rusi vzpostavljali poveljniške točke v pripravah na napredovanje proti Rodinskemu. Kot je pojasnila ukrajinska vojska, ruske sile Pokrovsk uporabljajo za zbiranje vojakov in opreme za nadaljnje ofenzivne operacije.
Tudi washingtonski Inštitut za preučevanje vojne poudarja, da trenutno ni znakov, da namerava Kremelj končati svojo agresijo. Nekateri analitiki opažajo, da so ruski državni mediji Putinove besede predstavili, kot da je neposredno napovedal skorajšnji konec vojne, čeprav v resnici ni nakazal, da je Moskva pripravljena ustaviti agresijo. V govoru je namreč poudaril, da se morajo ruske enote osredotočiti na dokončni poraz Ukrajine.
Letošnja vojaška parada na Rdečem trgu brez prikaza oborožitve.
Bloomberg
Po oceni Inštituta za proučevanje vojne takšna retorika nakazuje, da strateški cilj Kremlja ostaja nespremenjen: kapitulacija ukrajinske države. Putinove izjave naj bi bile zato predvsem namenjene domači ruski javnosti, ki vse bolj občuti posledice vojne, pa tudi nezmožnost ruskega obrambnega sistema, da bi se učinkovito zoperstavil ukrajinskim napadom dolgega dosega.
Ruski opozicijski projekt "Dosje", ki se osredotoča na dejavnosti ruskih oblasti in elite, je poročal, da so ruski uradniki začeli pripravljati informativno kampanjo, s katero bodo Rusom poskušali pojasniti, kako bi bilo mogoče morebitni konec vojne proti Ukrajini prikazati kot "zmago", kljub ogromnim izgubam, ki jih je utrpel Kremelj, in kljub neizpolnjenim razglašenim ciljem. Ruske oblasti naj bi zato načrtovale spremembo razlage ciljev "posebne vojaške operacije".
Medtem ko je ruska propaganda prej odkrito govorila o zavzetju Kijeva in spremembi režima v Ukrajini, je zdaj glavni "dosežek", ki ga je mogoče izpostaviti, nadzor nad delom Donbasa ter okupiranimi ozemlji v Zaporoški in Hersonski oblasti. Prej navedeni cilj "denacifikacije" naj bi pojasnjevali že s samim dejstvom vojne in uničenja ukrajinske vojske.
Nasprotno pa oblast v Kijevu poskuša poudariti, da se lahko kosa z Moskvo. Zelenski je zato 8. maja izdal predsedniški odlok, s katerim je ukrajinski vojski naročil, naj ne napade Rdečega trga in tako omogočil izvedbo vojaške parade v Moskvi ter odpravil ruske strahove pred napadi z droni med dogodkom, ki v Rusiji tradicionalno velja za enega najpomembnejših v letu.
Pogovori z Zelenskim
Putin je na novinarski konferenci po paradi izrazil pripravljenost, da se z ukrajinskim predsednikom sestane ne le v Moskvi, temveč tudi na ozemlju tretje države, vendar pod pogojem, ki ga je omenjal že prej.
"Srečanje v tretji državi je prav tako mogoče, vendar šele takrat, ko bodo doseženi končni dogovori o mirovnem sporazumu, zasnovanem z mislijo na dolgoročno zgodovinsko perspektivo. Takrat bi se lahko udeležili tega dogodka in podpisali sporazum, vendar mora biti to zadnji korak," je dejal Putin. Dodal je, da je slišal, da je "gospod Zelenski, pripravljen na osebno srečanje", vendar obenem, pripomnil, da "takšnih izjav ne slišimo prvič".
Ob tem je vztrajal, da mora biti vsak mirovni sporazum "zasnovan z mislijo na dolgoročno zgodovinsko perspektivo" ter da so pogajanja "stvar, ki jo morata rešiti Rusija in Ukrajina", čeprav "ne nasprotuje posredniški pomoči Združenih držav".
Predsednik Evropskega sveta António Costa želi neposredna pogajanja EU in Moskve.
Bloomberg
Čeprav analitiki ugotavljajo, da Kremelj (še vedno) ni pripravljen začeti takojšnjih dvostranskih pogovorov z Ukrajino o koncu vojne, komentatorka italijanskega časnika La Stampa Anna Zafesova poudarja, da se je Putinov ton temeljito spremenil. Ruski predsednik zdaj namreč govori o "gospodu Zelenskem", namesto o "vodji neonacistične klike", "vodji nelegitimnega režima v Kijevu", "neonacistu" ali "komiku".
"Glede na skoraj vraževerno navado Vladimirja Putina, da svojih najbolj osovraženih sovražnikov nikoli ne imenuje z njihovimi imeni, bi lahko odločitev, da to vendarle stori, skupaj z idejo o osebnem srečanju z njim, pomenila spremembo razpoloženja v Moskvi, morda celo bolj kot obljuba vojne, ki se 'bliža koncu'," je poudarila Zafesova.
Nasprotno pa analitičarka Bethany Elliot meni, da Putin nima namena ustaviti vojne v Ukrajini. Na to po njenem kažejo tudi signali iz izjav drugih kremeljskih uradnikov, ki so se razlikovale od Putinove izjave, čeprav ima Putin sicer popoln nadzor nad sporočili svoje administracije. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je govoril o "zelo dolgi poti" do mirovnega sporazuma, pomočnik Kremlja Jurij Ušakov pa je dejal, da se bodo pogajanja "verjetno nadaljevala", vendar ni navedel, kdaj.
"Putinove izjave so bile namenjene oblikovanju narativa, ne pa poteka vojne. Čeprav bi bil taktični premor lahko privlačen, Kremelj ne kaže resničnega namena, da bi se usmeril k formalni in trajni rešitvi. Čeprav je Putin morda govoril o miru, so njegova dejanja pokazala neomajno osredotočenost na vojno, pri čemer je Moskva izvajala smrtonosne napade in kršila tridnevno prekinitev ognja," za britanski portal UnHerd poudarja Elliot. "Če se konflikt v Ukrajini bliža koncu, Putin ne počne ničesar, da bi k temu pripomogel."
Pritisk na rusko gospodarstvo
Po oceni Elliotove je Putinova izjava verjetno pomenila enega njegovih običajnih poskusov, da bi Trumpa prepričal o svoji zavezanosti miru, hkrati pa pomiril svoje državljane. Zaradi upada ruskega gospodarstva v začetku leta in velikega pritiska na javne finance je namreč prejšnji mesec priznal, da so gospodarske razmere slabše od pričakovanih.
"V takšnih okoliščinah so njegove izjave morda služile temu, da bi zaskrbljene potrošnike, delavce in oligarhe prepričal, da se bodo vojne težave na koncu ublažile," poudarja Elliotova. Dodaja, da Rusija v trenutni pat poziciji na fronti, kjer nobena stran ni sposobna doseči večjega preboja, potrebuje "taktični premor za pregrupiranje in obnovitev zalog".
Čeprav na Zahodu prevladuje soglasje, da rusko-ukrajinska vojna ne sme postati zamrznjen konflikt in da mora priti do celovitega miru, bolj realistični analitiki opozarjajo, da bi lahko letos, najverjetneje konec maja oziroma v začetku junija, prišlo do "zamrznitve" tega konflikta. Po oceni strokovnjakinje za geostrategijo Veline Čakarove pri tem ne gre za nenaden prehod k diplomaciji niti za posledico tega, da bi katera koli stran pokazala naklonjenost miru, temveč za to, da skupni pritiski na Rusijo postajajo nevzdržni. Kot poudarja, je bil Putinov nagovor brez "diplomatskega lošča" in hkrati opravlja tri funkcije.
Številni deli ukrajinske elektroenergetske infrastrukture so bili v zadnjih mesecih tarča ruskega bombardiranja.
Bloomberg
"Prvič, vojno prikazuje kot približevanje sklepni fazi pod ruskimi pogoji, s čimer ustvarja vtis zaupanja, da čas in potek dogodkov delujeta v korist Moskve, ne Kijeva. Drugič, za pogovore postavlja visok proceduralni pogoj, saj zahteva vnaprej dogovorjene izide pred kakršnim koli vrhom, kar Rusiji omogoča, da zavlačuje v nedogled, medtem ko se navzven kaže kot pripravljena na pogajanja. Tretjič, marginalizira Zahod z vztrajanjem pri bilateralizmu, ameriško posredovanje pa priznava le kot pomožno sredstvo. To je sporočilo, namenjeno tako evropskim prestolnicam kot Washingtonu, in kaže, da Moskva prave pogovore razume kot pogovore o interesih velikih sil, ne pa o ukrajinski suverenosti," poudarja nekdanja direktorica avstrijskega inštituta za evropsko in varnostno politiko. Dodaja, da element, ki Putina najbolj razkriva, ni način, kako govori, temveč dejstvo, da sploh govori na tak način. "Voditelj, ki bi verjel, da bo zgolj vojaški zagon dosegel njegove cilje, konflikta ne bi predstavljal kot nečesa, kar se bliža koncu. Pustil bi, da govori bojišče. To, da se je Putin odločil javno spregovoriti, in to na najbolj simboličen dan ruskega koledarja, nam pove, da samo bojišče ni več dovolj."
Po njeni oceni dve taktični prekinitvi v šestih tednih nista naključje, temveč vzorec, ki se pojavlja zato, ker se strukturni pritiski na Rusijo krepijo.
"Rusko gospodarstvo je obtičalo. Inflacija ostaja povišana, centralna banka ohranja visoke obrestne mere, ki dušijo domače naložbe, obrambno industrijski kompleks pa porablja vse večji delež BDP, ne da bi ustvarjal širšo rast produktivnosti," poudarja Čakarova. Dodaja, da sistemska globalna kriza, ki sta jo povzročili vojna v Iranu in blokada Hormuške ožine, "pospešuje začetek sinhronizirane globalne recesije, ki je rusko gospodarstvo, izkrivljeno zaradi vojne, ne more preživeti".
"Putin prekinitve ognja ne išče zato, ker je izgubil vojno. Išče jo zato, ker bi nadaljevanje vojne v sedanjih razmerah lahko ogrozilo nekaj veliko pomembnejšega: gospodarski temelj njegovega režima."
Realnost po prekinitvi ognja
Analitiki opozarjajo, da je bilo med letoma 2014 in 2022 med ruskimi in ukrajinskimi silami 29 prekinitev ognja, ki jih je Kremelj kršil, saj prekinitve ognja obravnava kot operativne premore, ne pa kot končne točke. Zato pričakovana letošnja prekinitev ognja, opozarja Čakarova, ne bo končala vojne.
"Začasno jo bo zamrznila, medtem ko bo Putin poskušal obnoviti gospodarske in vojaške zmogljivosti Rusije za naslednjo fazo," poudarja strokovnjakinja. Dodaja, da Putinova maksimalistična retorika o "celotni Ukrajini" ni bila formalno opuščena in da namerava voditi zelo dolgo vojno, takšno, ki se bo nadaljevala še daleč po letu 2030, prekinjali pa jo bodo "kompromisi", ki legitimirajo začasne ozemeljske pridobitve in kupujejo čas za strateško okrevanje. "Zelenski že opozarja na realnost, ki bo sledila prekinitvi ognja, in to je realnost, ki je večina zahodnih prestolnic še ni začela razumeti. Prekinitev ognja ne pomeni konca konfrontacije. Pomeni preoblikovanje konfrontacije v novo fazo druge hladne vojne, v kateri Rusija ostaja revanšistična sila z nerešenimi ozemeljskimi zahtevami, nezmanjšanimi jedrskimi zmogljivostmi in vodilnim razredom, ki trenutni mednarodni red razume kot grožnjo, ki jo je treba razgraditi."
V tej fazi se bodo evropske sile soočile z izzivom, ki so se mu desetletja izogibale, in sicer, kot ocenjuje Čakarova, z vzpostavitvijo kredibilnega vojaškega odvračanja, da bi lahko sobivale s sovražno Rusijo, hkrati pa obvladovale tveganje neposrednega vojaškega spopada.
"Vzhodno krilo Nata, od baltskih držav prek Poljske do Romunije, bo postalo nova železna zavesa, stalna meja vojaške pripravljenosti, ki bo za eno generacijo opredelila evropsko varnostno arhitekturo," poudarja avstrijsko-bolgarska strokovnjakinja. Dodaja, da vprašanje ni, ali bo prišlo do prekinitve ognja, temveč "ali bo Zahod izkoristil prostor za predah, ki ga ponuja prekinitev ognja, da se pripravi na to, kar prihaja po njej, ali pa bo ponovil napako iz obdobja po letu 2014, ko je bil proces iz Minska, za katerega so vsi vedeli, da ne deluje, obravnavan kot nadomestek za strateško pripravljenost". "Prekinitev ognja prihaja. To, kar bo sledilo, bo preizkus, ki bo zares pomemben."
Schröder kot (ne) zaželeni posrednik
Čeprav še ni jasno, ali so Evropejci resno pripravljeni okrepiti svoje obrambne zmogljivosti, je predsednik Evropskega sveta António Costa prejšnji teden dejal, da po njegovem obstaja "potencial" za pogajanja med EU in Rusijo ter da Zelenski takšno potezo podpira. Ob tem je poudaril, da se z voditelji EU že posvetuje o tem, "o čem bi se morali učinkovito pogovarjati z Rusijo, ko bo za to napočil pravi trenutek".
Bloomberg
Po drugi strani je tudi Putin minuli konec tedna izrazil pripravljenost na pogovore z Evropo, hkrati pa zanje že postavil ovire, saj je predlagal, da bi v teh pogovorih posredoval nekdanji nemški kancler in njegov dolgoletni zaveznik Gerhard Schröder. Berlin je predlog zavrnil, prav tako visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas, ki je poudarila, da je Schröder sporen zaradi svojega dela za ruska državna energetska podjetja.
"Putin želi povzročiti težave v Evropi tako, da se pretvarja, da je odprt za pogovore. To ni nič novega. Podobno je, kot ko poudarja, da se 'ta stvar', s čimer misli na vojno, 'bliža koncu'. Te besede, ta predlog, so pravo nasprotje resne diplomacije, usmerjene k rezultatom," poudarja komentator nemškega časnika Süddeutsche Zeitung Sebastian Gierke. "Tudi tokrat je to posebej lahko prepoznati. Je v tem morda kanček obupa? Putin ima vsekakor vse razloge za simbolične ponudbe. Vojaški položaj Ukrajine že dolgo ni bil tako močan."
Tudi komentator časnika “Frankfurter Allgemeine Zeitung” Nikolas Busse meni, da nekdanji kancler ne bi bil primeren posrednik, saj je bil dolgo na ruskem plačilnem seznamu.
“Zato ne bi bil nevtralen posrednik ne med Kijevom in Moskvo ne med Evropo in Moskvo. Nihče v Ukrajini mu ne bi zaupal, prav tako mu ne bi smel zaupati nihče v Evropi,” poudarja Busse. Dodaja, da je Schröder “Putinov človek: dejstvo, da se je po odhodu s položaja odločil sprejeti precejšnje vsote denarja od Rusije, ga danes diskvalificira kot diplomata.”
.webp){kind=icon}
