Mir brez časovnice: Bo novo leto naposled le prineslo konec štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini?

"Pred novim letom bi se lahko marsikaj odločilo," je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v petek zapisal v objavi na družbenih omrežjih Telegramu in X. Naslednji dan se je odpravil čez lužo, kjer se je v soboto najprej srečal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in v nedeljo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Prvotna napoved ukrajinskega voditelja se je izkazala za preveč optimistično, kljub Trumpovi izjavi, da sta z Zelenskim dosegla veliko napredka glede morebitnega mirovnega sporazuma. Sklepanje tega bi lahko namreč trajalo nekaj tednov, pri čemer pa ni določenega časovnega okvirja, je priznal ameriški predsednik.

Za nami je buren teden dogajanja tako na diplomatskih kanalih kot tudi na bojišču. Ukrajinske sile so v minulem tednu najprej napadle eno največjih rafinerij v Rusiji, rafinerijo Lukoil v Volgogradu, in dejale, da so poškodovale naftovod. Ločeno naj bi z brezpilotniki napadle tudi največji ruski obrat za predelavo plina v regiji Orenburg, v nedeljo pa so že drugič v decembru napadle še rafinerijo Syzran v južni regiji Samara.

Ruske sile so medtem na predvečer srečanja Zelenskega in Trumpa izvedle obsežen napad na ukrajinsko prestolnico Kijev. Moskva je merila predvsem na energetsko in civilno infrastrukturo, pri čemer je prišlo do energetskih izpadov.

"Stopnjevanje je vsekakor posledica mirovnih pogajanj, saj obe strani poskušata tudi na terenu izbojevati čim boljša pogajalska izhodišča. Poleg tega je v teh dejanjih mogoče razbrati sporočilo, namenjeno tako ZDA kot posredniku v pogajanjih kot tudi drugim zahodnim državam: še vedno smo močni in sposobni smo se braniti oziroma izvajati napade," ukrajinsko stališče komentira predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan.

Ameriški vojaški analitik Michael Kofman je trenutno fazo skoraj štiri leta trajajoče vojne opisal kot "bližajočo se vojni tankerjev", s čimer je mislil na istoimenski konflikt med Iranom in Irakom v osemdesetih, ko sta bližnjevzhodni državi napadali naftne tankerje druge strani. Ruske sile namreč obstreljujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo, medtem ko ukrajinske napadajo ruske izvozne kapacitete fosilnih goriv.

Nedavno stopnjevanje ukrajinskih napadov na ruske naftne in plinske kapacitete pa je po mnenju analitikov imelo omejen vpliv na gibanje cene nafte. Glede Ukrajine je dejstvo, da ni bilo preboja, nekoliko podprlo cene, je dejala Gao Mingyu, glavna analitičarka za energijo pri China Futures, pri čemer je navedla vprašanja, kot je usoda regije Donbas, ki jo delno zasedajo ruske sile. "Zdi se, da nas čaka še veliko prepirov," je dejala.

Okrepljena diplomacija in pogovori

Poleg stopnjevanja napadov ruskih in ukrajinskih sil pa je v prazničnem času prišlo tudi do krepitve prizadevanj za dosego končnega sporazuma za konec vojne. Še preden je ukrajinski vrh odpotoval na Florido, je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov zadnje načrte Kijeva opisal kot "radikalno drugačne" od ključnih točk, o katerih je Moskva v zadnjih tednih razpravljala z ZDA, poroča ruski Tass. Dejal je še, da sta Ukrajina in njeni evropski zavezniki "podvojili prizadevanja za torpediranje" sporazuma o koncu konflikta.

Že v začetku tedna je oseba blizu Kremlju za Bloomberg povedala, da bo Moskva poskušala doseči ključne spremembe načrta ZDA–Ukrajina, vključno z več omejitvami za ukrajinsko vojsko. Ločeno Ukrajina sklicuje delovno skupino za organizacijo povojnih volitev, je dejal Zelenski. Morebitni referendum o vidikih prihodnosti države je eden od elementov prvotnega 20-točkovnega načrta.

 

 

Trump je v nedeljo še dejal, da je imel z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom "zelo produktivne" telefonske pogovore, tik preden se je srečal z Zelenskim. Po srečanju med Trumpom in Zelenskim pa sta se voditelja pogovorila tudi z evropskimi voditelji. Putin in Trump bosta imela še en telefonski pogovor "zelo kmalu", je v ponedeljek novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Zelenski je v četrtek skoraj eno uro govoril tudi z ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, ''preden je odpotoval na Mar-a-Lago, pa se je ustavil v Kanadi. Kanadski premier Carney je napovedal dodatnih 2,5 milijarde dolarjev gospodarske pomoči za Ukrajino, nemški kancler Friedrich Merz pa je povedal, da ima Kijev "polno podporo" evropskih in Natovih voditeljev.

A na poti do miru ostajata še dve veliki vprašanji.

Roman Pilipey/AFP/Getty Images

 

Vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine

Prvo vprašanje vključuje ozemeljsko celovitost Ukrajine oziroma dogovore o spreminjanju meja. Najbolj pereče vprašanje je to, ki zadeva prihodnost donbaške regije na vzhodu države in tudi največje jedrske elektrarne v Evropi, Zaporožje.

Zelenski je v nedeljo dejal, da med pogovori s Trumpom ni bilo doseženega soglasja glede zahteve Moskve, naj se Ukrajina umakne z območja Donbasa, ki ga delno zasedajo ruske čete. Glede ameriških predlogov za vzpostavitev demilitarizirane ali proste gospodarske cone na območju vzhodne Ukrajine ni bilo jasnosti, vključno s tem, kdo bi nadzoroval ozemlje, navaja Bloomberg.

Analitiki ameriškega Inštituta za proučevanje vojne (ISW) ocenjujejo, da je Rusija leta 2025 zavzela približno 4.700 kvadratnih kilometrov ozemlja (Rusija trdi, da 6.000 kvadratnih kilometrov). Moskva želi prevzeti popoln nadzor nad Donbasom ter še nad Zaporoško in Hersonsko oblastjo, četudi določena sporočila Kremlja v zadnjih mesecih kažejo na to, da se je pripravljena odpovedati maksimalističnim zahtevam zunaj Donbasa.

Po ameriško podprtem mirovnem načrtu, predstavljenem novembra, bi Ukrajina Rusiji prepustila Krim ter celotni Lugansk in Doneck, poleg tega pa še dele Zaporožja in Hersona, ki jih Rusija trenutno zaseda. Ukrajinske enote bi se morale umakniti tudi iz delov Doneške oblasti, ki jih še držijo – ta pas bi postal demilitarizirano območje pod dejanskim ruskim vplivom, Rusija pa bi se umaknila z manjših zasedenih območij zunaj teh regij.

Zelenski vztraja, da Ukrajina Donbasa ne bo predala v zameno za mir, ker bi to lahko odprlo pot novim ruskim napadom. Organizacija ISW v zadnjem poročilu omenja tudi približno 50 km dolg 'pas utrdb' v zahodnem Donecku, ki ga je Ukrajina zadnjih 11 let sistematično krepila z obrambno infrastrukturo in industrijskimi zmogljivostmi.

Druga ključna sporna točka glede ozemeljskega vprašanja je usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo trenutno zaseda Rusija. Zelenski je prejšnji teden dejal, da Washington pritiska, da bi objekt prešel v skupno last vseh treh strani, medtem ko Ukrajina ponuja, da si elektrarno deli le z ZDA.

"Ukrajinske meje so mednarodno priznane, potrjene v OZN in zaščitene s helsinškimi načeli. Ukrajina ne more pravno priznati spremembe meje, če je to posledica agresije, ne da bi kršila helsinška načela. Če to stori, pa bi to spodkopalo evropski varnostni red in ustvarilo nevaren precedens," pojasnjuje obramboslovka Juvan.

Juvan doda, da bi "bil vsak dogovor, ki bi pravno potrdil ozemeljske izgube pod prisilo (kot posledico vojaške agresije), v nasprotju z jedrom evropskega varnostnega reda". "Dejansko bi šlo za legalizacijo ruskih ozemeljskih osvajanj z uporabo vojaške sile," pove.

Bloomberg

 

Vprašanje varnostnih jamstev

Kot najbolj ključno vprašanje glede mirovnega dogovora obramboslovka Juvan izpostavi vprašanje varnostnih jamstev za Ukrajino, ki pa sicer ne bodo vključevala članstva v zvezi Nato. "Pri tem je še preveč odprtih vprašanj, na katere je treba odgovoriti," pojasnjuje Juvanova.

Ta po mnenju obramboslovke vključujejo: "Kaj bodo varnostna zagotovila sploh vključevala? Ali bodo ZDA skupaj z zaveznicami v primeru ponovne ruske agresije čez nekaj let dejansko tudi posredovale? Če je zdaj jasno, da ne ZDA ne zaveznice niso pripravljene iti v neposredni oboroženi spopad z Rusijo, zakaj bi potemtakem bile pripravljene to storiti čez nekaj let? Kakšna morajo biti varnostna zagotovila, da bodo tudi pravno obvezujoča, in ne zgolj politično, kar čez nekaj let ne bi nihče spoštoval. Takšnih sporazumov je bilo v preteklosti kar nekaj."

Spomnimo, leta 1994 je Kijev podpisal tako imenovani budimpeški memorandum, s katerim se je Ukrajina po razpadu Sovjetske zveze odpovedala jedrskemu orožju in pristopila k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT), v zameno pa so ji Rusija, ZDA in Združeno kraljestvo obljubili varnostna zagotovila: spoštovanje njene neodvisnosti, suverenosti in obstoječih meja ter vzdržnost pred grožnjo ali uporabo sile. "Budimpeški memorandum je danes zgolj črka na papirju in leta 2014 ali pa 2022 ni preprečil ruske vojaške agresije," izpostavi obramboslovka.

Zelenski je po srečanju s Trumpom dejal, da je svojega kolega prosil za ameriška varnostna jamstva, ki bi trajala do pol stoletja, da bi odvrnila morebitno prihodnjo rusko invazijo. Trenutno se razpravlja o predlogu 15-letnih jamstev z možnostjo podaljšanja. Kijev je dejal, da želi daljša jamstva, po možnosti celo 30-, 40- ali 50-letna.

Ameriška varnostna jamstva, ki jih je potrdil Kongres, bi se združila z zavezami držav v tako imenovani Koaliciji voljnih, da bi oblikovali učinkovito zaščito za Ukrajino, je po poročanju Bloomberga dejal Zelenski. Članstvo v Evropski uniji bi bilo tudi del varnostnih ureditev za Ukrajino. Analitik Kofman pri tem dodaja, da si Kijev zaradi "vojaške nerazvitosti" Evrope želi predvsem ameriška jamstva, ne zgolj evropskih.