ZDA in Iran si prizadevajo za nadaljevanje pogajanj, napetosti v Hormuzu pa se zaostrujejo

ZDA in Iran naj bi bila bliže podaljšanju premirja in ponovnemu začetku pogajanj o dolgoročnejšem mirovnem dogovoru, je poročala agencija Associated Press, čeprav se spor glede Hormuške ožine zaostruje.

Obe strani imata "načelni dogovor", da po neprepričljivem prvem krogu pogovorov konec tedna v Pakistanu nadaljujeta diplomacijo, je poročal AP, ki se je skliceval na neimenovane regionalne uradnike. Posredniki si prizadevajo za kompromis glede odprtih vprašanj, med drugim Hormuške ožine in iranskega jedrskega programa, še preden prihodnji teden poteče premirje z dne 7. aprila, je navedla tiskovna agencija.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zmanjšal pomen možnosti ponovnega izbruha spopadov in za Fox Business dejal, da je vojna "blizu konca". Kljub temu napetosti glede Hormuške ožine ostajajo visoke: ameriška pomorska blokada je prekinila iranski izvoz nafte skozi to strateško plovno pot, medtem ko Teheran ožino še naprej zapira za druge pošiljke.

Iran podaljševanje ameriške blokade vidi kot "uvod v kršitev premirja", je po poročanju državne televizije dejal Ali Abdolahi, poveljnik iranskega skupnega poveljstva. Iranske sile "ne bodo dovolile nadaljevanja kakršnegakoli izvoza ali uvoza v Perzijskem zalivu, Omanskem morju ali Rdečem morju", če se blokada nadaljuje, je dejal.

Cene nafte ostajajo povišane; nafta brent se je v sredo podražila za 0,9 odstotka in trgovala tik pod 96 dolarji za sod, kar je približno 33 odstotkov več kot pred vojno.

Trump je med vojno omahoval med izjavami, da je konflikt praktično že končan, in grožnjami z veliko zaostritvijo, pri čemer ostaja odprtih veliko vprašanj glede razlogov, ki so ZDA in Izrael spodbudili k začetku bombardiranja Islamske republike.

Glavno med njimi je prihodnost iranskega jedrskega programa. Izrael vztraja, da je treba iranske zaloge visoko obogatenega urana odstraniti, medtem ko je Trump za New York Post dejal, da ni zadovoljen s poročili, da naj bi ZDA v okviru pogovorov v Pakistanu predlagale dvajsetletni moratorij na bogatenje urana, in poudaril, da Iranu nikoli ne sme biti dovoljeno imeti jedrskega orožja.

Kje je iranski uran, ni znano vse od takrat, ko so ZDA in Izrael junija bombardirali jedrske objekte v državi, inšpektorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo pa je bil odtlej prepovedan dostop. Iran ves čas trdi, da ne razvija programa jedrskega orožja.

Drugo vprašanje je spor glede Hormuške ožine, skozi katero je bilo pred vojno prepeljanih približno petina svetovne nafte in zemeljskega plina. Iran je od začetka spopadov ožino zaprl za vse, razen za lastno surovo nafto, kar je sprožilo svetovno krizo v oskrbi, obenem pa je sporočil, da želi nadzor nad ožino ohraniti tudi po koncu konflikta.

ZDA so v ponedeljek začele pomorsko blokado Hormuške ožine, da bi omejile izvoz nafte Islamske republike, ameriško centralno poveljstvo Centcom pa je sporočilo, da je blokada od začetka veljavnosti v celoti izvedena.

Mornarica ovira promet zunaj ožine v Omanskem zalivu in naj bi prisilila nekatere tankerje, med njimi tudi s strani ZDA sankcionirani Rich Starry, da so obrnili smer nazaj proti Perzijskemu zalivu. Supertanker, namenjen v Irak, je v drugem poskusu splul skozi ožino in postal prvi tanker z nafto, ki je od začetka ameriške blokade krenil proti zahodu. Iranski supertanker je kljub blokadi plul skozi ožino v iranske vode, je poročala iranska poluradna agencija Fars, ne da bi navedla ime plovila. ZDA tega prehoda niso potrdile.

ZDA za izvajanje blokade uporabljajo več kot ducat plovil. Med njimi sta amfibijska jurišna ladja USS Tripoli, ki jo spremljajo letala F-35 in plovila marincev za izvajanje operacij vkrcanja, ter bojna ladja ob obali USS Canberra, ki bi lahko pomagala pri odstranjevanju morskih min.

Trumpova administracija bo ta konec tedna dopustila iztek izjeme, ki začasno dovoljuje nakup nekaterih vrst iranske surove nafte, je sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Podobna izjema za rusko surovo nafto, ki je bila del prizadevanj za ublažitev svetovnih energetskih pretresov zaradi vojne, je potekla že prejšnji teden.

Kitajski indeks CSI 300 je postal najnovejši kazalnik, ki je nadoknadil izgube od začetka konflikta 28. februarja, in se tako pridružil Tajvanu in Singapurju. Borzni kazalniki na Wall Streetu so te ravni že znova dosegli, pri čemer se je indeks S&P 500 približal rekordni vrednosti, doseženi konec januarja.

Čeprav se je cena surove nafte od vojnih vrhov nekoliko znižala, cene bencina in dizla v ZDA ostajajo na najvišjih sezonskih ravneh doslej, kar je boleča točka za potrošnike pred poletno sezono potovanj.

Iranski raketni napadi so povzročili veliko škodo energetski infrastrukturi v Zalivu, zaprtje Hormuške ožine pa je zmotilo dobavo nafte in plina tudi zunaj regije, kar so težave, katerih odpravljanje lahko traja nekaj časa.

To je sprožilo strah pred svetovno inflacijsko krizo. Naraščajoče cene izdelkov, kot sta letalsko gorivo in bencin, že pritiskajo na potrošnike, je v torek sporočila Mednarodna agencija za energijo in opozorila na prvi letni padec svetovnega povpraševanja po nafti po letu 2020.

Boji so od razglasitve premirja 7. aprila večinoma zamrli, razen v Libanonu, kjer Izrael nadaljuje operacije proti Hezbolahu, ki ga podpira Iran. Pogovori med Izraelom in Libanonom so se v torek začeli v Washingtonu, da bi obravnavali vzporedni konflikt, v katerem je po navedbah libanonskih oblasti umrlo več kot 2.000 ljudi.

Šef izraelske obveščevalne službe je obljubil še več prikritih prizadevanj za poskus strmoglavljenja iranske vlade, kar nakazuje, da se bo konflikt med državama nadaljeval tudi, če se ZDA strinjajo z mirovnim dogovorom. "Naša naloga še ni dokončana," je v govoru dejal vodja Mosada David Barnea.

Trump je za ABC News povedal, da uradni mirovni sporazum morda ne bo nujen, vendar da je "dogovor boljša možnost, ker potem lahko ponovno gradijo". "Zdaj imajo res drugačen režim. Ne glede na vse smo odpravili radikalce," je dejal.

V ameriško-izraelskih napadih je bilo ubitih več visokih iranskih voditeljev, med njimi tudi vrhovni voditelj Ali Hamenej. Ni nobenih znakov, da bi njegov sin in naslednik Modžtaba Hamenej predstavljal drugačno vrsto vodstva.