Kljub rekordnemu obsegu stanovanjskih posojil v lanskem letu in povečanem obsegu novoodobrenih potrošniških posojil, se je Banka Slovenije (BS) odločila za sprostitev nekaterih makrobonitetnih ukrepov. S prvim julijem se tako spreminjajo določeni pogoji najema stanovanjskega, potrošniškega in lombardnega kredita. Pogledali smo, kaj vse se spreminja.
Lani novoodobrenih potrošniških posojil za petino več kot leta 2020
V letu 2021 se je obseg kreditiranja prebivalstva ponovno okrepil, trend pa se nadaljuje tudi v začetku letošnjega leta. Banke so lani skupaj odobrile za 1,862 milijonov evrov stanovanjskih posojil, kar je rekorden znesek. To se je odrazilo tudi v visoki rasti stanovanjskih posojil, ki je ob koncu leta znašala že 8,2 odstotka, so pri BS zapisali v Poročilu o finančni stabilnosti.
Rast odplačne vrednosti v segmentu potrošniških posojil je bila še vedno negativna, vendar se je stopnja upadanja od dna v lanskem februarju do konca leta 2021 zmanjšala z 8,6 na 3,5 odstotka.
Preberi še
Novi rekordi: v Ljubljani rabljeno stanovanje 3.644 evrov, v Mariboru 1.817 evrov
V prvem četrtletju so se rabljena stanovanja v Ljubljani prodajala po povprečnih 3.644 evrih za kvadratni meter. To je za 82 odstotkov več kot na dnu, doseženem leta 2015. Cene rastejo po celi državi. Koliko časa še?
05.05.2022
Banka Slovenije: Nepremičnine so precenjene, sprošča se kreditiranje prebivalstva
Cene nepremičnin so v Sloveniji na letni ravni narasle za več kot 15 odstotkov. Banka Slovenije ocenjuje, da so nepremičnine precenjene za tri do 13 odstotkov.
04.05.2022
Kljub povečanemu obsegu novih potrošniških posojil lani - v povprečju so banke odobrile 66 milijonov evrov posojil mesečno - se je medletno obseg potrošniških posojil še naprej zmanjševal zaradi odplačil posojil, ki so bila odobrena v obdobju nadpovprečno velikega potrošniškega kreditiranja. Skupno je bilo lani odobrenih za 792 milijonov evrov potrošniških posojil, kar je skoraj za petino več kot v letu 2020.
Banke imajo različne politike glede koriščenja izjem
Po novem bodo banke lahko stanovanjski kredit odobrile tudi tistim komitentom, ki jim bo po plačilu mesečnega obroka ostalo manj kot 76 odstotkov bruto minimalne plače, vendar delež teh izjem ne bo smel preseči 10 odstotkov vseh odobrenih vlog.
»Banke imajo različne politike glede koriščenja opisanih izjem, zato je težko vnaprej oceniti obseg morebitnega sproščanja kreditnih pogojev, prav tako druge sprejete spremembe makrobonitetnih instrumentov (uvedba sektorskega blažilnika sistemskih tveganj in zaostritev LTV),« pojasnjujejo v BS. K temu dodajajo, da bi sproščanje pogojev s strani bank lahko pričakovali v tretjem četrtletju.
Takrat bodo veljale tudi spremembe pri najemu kredita za osebe, ki delujejo kot samostojni podjetniki z normiranimi odhodki ter za kredit zaprošajo kot potrošniki. Po do zdaj veljavnih pravilih se je v dohodek lahko upoštevalo do 20 odstotkov prihodkov iz dejavnosti, zmanjšanih za davke in prispevke. Po novem bodo lahko banke dohodek ocenile na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz računovodskih izkazov, zmanjšanih za davke in prispevke.
Zaostrili pa se bodo pogoji za pridobitev posojila za nakup sekundarne nepremičnine (vikend, nepremičnina za oddajanje, ...). Potrošniki bodo morali za nakup po novem zagotoviti 30 odstotkov lastnih sredstev, se pravi bo odobren znesek posojila lahko znašal največ 70 odstotkov vrednosti nepremičnine.
Omejitev ročnosti lombardnega kredita na tri leta
Premostitveni krediti, zavarovani s finančnimi instrumenti (tako imenovani lombardni krediti), bodo po novih pravilih izvzeti iz ukrepa omejevanja DSTI, ki določa razmerje med stroškom dolga in dohodkom potrošnika. Kljub temu pa bo zanje veljala omejitev razmerja LTC na 70 odstotkov, kar pomeni, da znesek premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, ne sme preseči 70 odstotkov vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi je kredit zavarovan. Bankam BS tudi priporoča, da glede na kakovost in likvidnost finančnega instrumenta po potrebi uporabijo strožjo omejitev pri razmerju LTC.
Poleg tega so pri BS ročnost lombardnega kredita omejili na največ tri leta, ročnost kreditne pogodbe ob sklenitvi pa ne sme presegati zapadlosti katerega koli od finančnih instrumentov, danih v zavarovanje. Kot primerni finančni instrumenti za zavarovanje kredita se štejejo: prenosljivi vrednostni papirji (vključeni v glavni borzni indeks), instrumenti denarnega trga in enote kolektivnih naložbenih podjemov.
Po podatkih BS sicer v letu 2021 ni bilo odobrenega nobenega lombardnega kredita, pri BS pa tudi za naprej pričakujejo, da bo njihov obseg majhen.
Omejena tudi ročnost potrošniških kreditov, a z določenimi izjemami
Banka Slovenije je omejila tudi ročnost potrošniških kreditov, ki tako ne sme presegati 84 mesecev oziroma 7 let. Ob tem velja izjema za največ 15 odstotkov novih kreditnih pogodb, ki lahko presegajo omejeno ročnost, a kredita banke ne smejo skleniti za več kot 120 mesecev.
Hkrati je med pogoji tudi določba, da mora najemojemalcu z dohodki, manjšimi ali enakimi dvakratniku bruto minimalne plače, po plačilu mesečnega obroka ostati vsaj polovica dohodka. Za tisti del mesečnega neto dohodka, ki presega dvakratnik minimalne bruto plače, je omejitev postavljena pri največ 67 odstotkih. Ne glede na vrednost mesečnega neto dohodka pa mora imetniku posojila po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb ostati vsaj 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar za letos pomeni 816,57 evra. Za vsakega vzdrževanega člana v gospodinjstvu pa mu mora ob tem ostati še skoraj 250 evrov mesečno več.
V primeru da znesek potrošniškega kredita ne presega pet tisoč evrov, se lahko dohodek potrošnika izračuna na način, da se trije najnižji mesečni dohodki iz delovnega razmerja ali pokojnine v zadnjih 12 mesecih preračunajo na letno raven.