.webp){kind=icon}
Danes smo pod drobnogled vzeli energetsko krizo, ki se je v tem tednu ponovno zaostrila. Ruski Gazprom je ob koncu prejšnjega tedna znova prekinil pretok plina po plinovodu Severni tok 1, evropski politiki pa so napovedali intervencijo na trge elektrike in plina, da bi zamejili v nebo rastoče cene.
Energetska kriza predstavlja veliko težavo predvsem za energetsko intenzivna podjetja, med katere spadajo tudi talilnice aluminija. Industrija aluminija pravi, da za preživetje potrebuje vladno pomoč. Pri nas je v podobnem položaju Skupina SIJ (Slovenska industrija jekla), ki je sporočila, da bo zaradi visokih stroškov energentov zmanjšala proizvodnjo za 40 odstotkov v zadnjem četrtletju leta 2022. Tudi SIJ vlado poziva, da z ukrepi bolje zaščiti gospodarstvo in energetsko intenzivna podjetja.
Za Bloomberg Adria TV je govoril predsednik Elesa Aleksander Mervar, ki podjetjem svetuje, naj elektriko kupujejo sproti, ne po terminskih pogodbah.
Norveško energetsko podjetje Equinor medtem opozarja, da se lahko energetski trg v Evropi sesuje, če mu države ne bodo priskočile na pomoč, saj imajo energetska podjetja težave s pozivi h kritju (margin call, angl.).
Preverili smo, kako se s krizo spopadajo različne evropske države. Nemčija se je na primer odločila, da kljub dolgoletnim naporom za opustitev jedrske energije pri življenju ohrani dve od treh še delujočih jedrskih elektrarn.
Poročali smo tudi o dogajanju v slovenskih vzajemnih skladih, v katerih od ruskega napada na Ukrajino iz meseca v mesec pada raven neto vplačil. Na Hrvaškem pa je z včerajšnjim dnem pričela veljati uredba o dvojnem označevanju cen v kunah in evrih, da se državljani navadijo na cene v evrih pred prevzemom valute z začetkom naslednjega leta.
