Nemčija bo ohranila delovanje dveh od treh še operativnih jedrskih elektrarn tudi po decembrskem roku, da bi si zagotovila zadostne količine elektrike, potem ko je ruski Gazprom ustavil dobavo zemeljskega plina Evropi.
Gre za kompromis v vladni koaliciji v Berlinu, ki vključuje tako podpornike jedrske energije kot tudi stranko Zelenih, ki se je porodila prav iz protijedrskega gibanja, poroča Wall Street Journal.
Odločitev, za katero bosta potrebna sprememba zakonodaje in glasovanje v parlamentu, pomeni najnovejši preobrat v Nemčiji, ki si že desetletja prizadeva, da bi postopno opustila jedrsko energijo, premog in zemeljski plin v prehodu na obnovljive vire.
Ruski vojaški vdor v Ukrajino februarja je spodbudil Nemčijo, da je povečala izdatke za vojsko, potem ko je ta sektor zanemarjala več desetletij, saj je začela dobavljati orožje in vojaško opremo Ukrajini. Hkrati je ponovno zagnala termoelektrarne, čeprav se je največje evropsko gospodarsko zavezalo, da bo zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida.
Slaba povezanost juga s severom
Nuklearki Isar 2 na Bavarskem in Neckarwestheim v zvezni deželi Baden-Wurttemberg, ki ju upravljata E.ON in EnBW, bosta delovali še do aprila prihodnje leto, namesto da bi ju izklopili že decembra po načrtu iz leta 2011.
Tretjo nuklearko bodo zaprli in jo nadomestili z elektrarnami na nafto, je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck.
Evropski voditelji se pripravljajo na možnost, da Rusija ne bo obnovila dobave zemeljskega plina po plinovodu Severni tok 1.
"Jedrska energija bo ostala visoko tvegana tehnologija in radioaktivni odpadki bodo bremenili številne nove generacije," je dejal Habeck, sicer voditelj stranke Zelenih. "Ne smemo se igrati z jedrsko energijo."
Dejansko jedrska energija ne igra velike vloge pri energetskih potrebah Nemčije, saj zagotavlja le šest odstotkov vseh letošnjih energetskih potreb države, medtem ko je bil ta delež lani 12 odstotkov, ko je v Nemčiji obratovalo dvakrat več jedrskih elektrarn.
Minister Habeck je odločitev predstavil, potem ko so objavili študije, ki so pokazale, da Nemčija v nekaterih scenarijih potrebuje dodatne energetske vire. Še posebej problematično je dejstvo, da je omrežje na jugu države, kjer domujejo številna velika nemška podjetja, zelo slabo povezano z vetrnimi elektrarnami na severu.
Javnost podpira jedrsko energijo
Sosednje države in Evropska komisija so Nemčijo pozvale, naj podaljša življensko dobo svojih jedrskih elektrarn, da bo ublažila posledice energetske krize, ki jo je sprožila gospodarska konfrontacija z Rusijo.
Gospodarski minister Habeck je izključil možnost, da bi podaljšali delovanje dveh nukleark dlje kot do aprila prihodnje leto.
Odločitev utegne vseeno povzročiti napetosti v vladni koaliciji. Christian Lindner, minister za finance in vodja gospodarstvu naklonjene Svobodne demokratske stranke, je v ponedeljek dejal, da bi morale jedrske elektrarne delovati do leta 2024, ko naj bi Nemčija začela dobivati zemeljski plin z Bližnjega vzhoda in iz Združenih držav Amerike.
Postopno ugašanje nukleark podpira večina nemških političnih strank, najnovejše ankete javnega mnenja pa kažejo podporo podaljšanju njihove življenjske dobe in celo ponovnemu zagonu tistih, ki so jih že ugasnili.