Kako pritegniti mlade kadre: Zahtevna naloga za delodajalce

"Mladi si želijo hitrega napredovanja, visokega plačila, imajo visoka pričakovanja," je na kadrovskem sejmu v Mariboru za Bloomberg Adria povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Njihova pričakovanja so včasih celo neustrezna glede na njihove kompetence, je povedala, zato jih morajo vsaj na začetku kariere nekoliko prilagoditi.

Zlasti problematično je, če se mladi odločijo za izobrazbo, po kateri velikega povpraševanja na trgu dela, ni. "Če nimajo pravih veščin, ne dobijo takoj dela v svojem poklicu, so razočarani," je povedala Greta Metka Barbo Škerbinc.

Mladi si želijo prožnega delovnega časa in možnosti dela od doma, je povedal direktor mariborske območne službe zavoda Bernard Memon. "Prosti čas in dopust sta dejavnika, ki bosta zadržala kader v podjetjih," je povedal Memon.

Kaj opažajo delodajalci? "Mlade zanima, kaj mi nudimo," je povedala predstavnica Term Olimje, kjer so ponujali delo receptorjem, kuharjem in čistilkam. Poleg plače kandidate skrbi še delo v izmenah in dolga pot na delo, je povedala sogovornica.

Mladim veliko pomeni razpolaganje s svojim časom

Čeprav so izjeme, izkušnje predstavnika podjetja za pridobivanje aluminija Talum kažejo, da mladi neradi prevzemajo odgovornost, tudi če se jim ponudi priložnost za napredovanje in boljše plačilo. Več jim pomeni prožnost in možnost razpolaganja s svojim časom, je povedal predstavnik podjetja na stojnici Taluma, ki ni želel biti imenovan.

Tudi predstavnik Taluma je poudaril težavo izmenskega dela, ki si ga mladi ne želijo. Mladi so večji individualisti, ne udeležujejo se skupnih dogodkov v organizaciji podjetja, kot so športni dnevi in izleti. Ne zanimajo jih niti druge ugodnosti, kot je dodatno pokojninsko zavarovanje, pomembna jim je predvsem neto plača, je povedal sogovornik, ki je znova poudaril, da ni prav vsepočez posploševati.

Za podjetje je tudi visok strošek, če novozaposleni po uvajanju prekine delovno razmerje, kar se tudi dogaja. Talum, na primer, zgolj za delovna oblačila za enega zaposlenega plača tisoč evrov, je povedal sogovornik. Zato kandidate spodbujajo, da dobro spoznajo delovni proces, preden se odločijo za zaposlitev. Za podjetje je visok strošek tudi enoletno uvajanje delavca v samostojno delo.

Pristop mladih se močno razlikuje

Študent računalništva Tadej je prišel na sejem, da bi "našel kakšno idejo za delo" še pred zaključkom študija. Končal je srednjo računalniško šolo in ga zanima, ali bi se našlo kakšno delo zanj. Konkretnejših pričakovanj nima, je povedal za Bloomberg Adria, preden se je namenil med stojnice.

"V zadnjih letih opažamo izrazito spremembo v motivaciji mladih pri iskanju zaposlitve, kar se močno razlikuje od pristopov prejšnjih generacij. Zlasti zaradi trenutnih razmer na trgu dela, ko povpraševanje po kadrih presega ponudbo, mladi strokovnjaki vse bolj izkoriščajo priložnosti za pridobitev boljših delovnih pogojev. Plača ostaja ključni dejavnik, vendar so vse bolj pomembne tudi druge ugodnosti, kot so možnost dela na daljavo in različni bonusi, pri čemer jim varnost zaposlitve ni tako pomembna," je za Bloomberg Adria odgovorila Melita Uršič iz agencije Manpower.

Kadroviki opažajo vedno več primerov, da mladi kandidati z razmeroma kratkimi delovnimi izkušnjami, denimo z dvema ali tremi leti, razmišljajo o menjavi zaposlitve. "Udeležujejo se zaposlitvenih razgovorov pri konkurenčnih podjetjih, ki jim ponujajo boljše pogoje, te ponudbe pa nato pogosto uporabijo kot pogajalsko orodje pri trenutnem delodajalcu. Takšen pristop pogosto vodi do zvišanja plače v obstoječi službi," je zapisala Melita Uršič.

Mladi kandidati izstopajo tudi po svoji samozavesti pri predstavljanju kompetenc in dosežkov. "V primerjavi s starejšimi kolegi so manj zadržani pri poudarjanju svojih uspehov in strokovnosti, tako v življenjepisih kot na razgovorih, kar jim daje konkurenčno prednost na trgu dela. Ti kandidati želijo več hitreje." Dokler bo trg dela ostal v pomanjkanju, bodo imeli mlajši zaposleni večjo moč in nadzor pri pogajanjih o svojih delovnih pogojih, meni Melita Uršič.

Raje pustijo službo, kot se vrnejo v pisarno

Študija družbe FDM je ugotovila, da bi tri četrtine pripadnikov generacije Z in milenijcev, ki trenutno delajo v podjetjih z možnostjo dela na daljavo ali hibridnim delom, takoj pustilo službo, če bi njihovi delodajalci uveljavili delo v pisarnah.

"Če je že generacija Y napovedovala preobrat v spremembi vrednot in odnosa do dela, bo generacija Z zabila zadnji žebelj v krsto klasičnemu pojmovanju odnosa do dela. Na obzorju je seveda že alfa generacija, rojena po letu 2010," je za Bloomberg Adria povedal Radovan Kragelj, direktor kadrovske agencije Kragelj & Kragelj.

"V naslednjih letih bodo kandidati za zaposlitev imeli veliko večja in ugodnejša pogajalska izhodišča pri zahtevah, pod katerimi pogoji bodo delali, koliko časa in za kakšen denar," je povedal Kragelj.

Na zaposlitvenem sejmu se je v Mariboru predstavilo 87 delodajalcev. Iskali so predvsem delavce za delo v proizvodnji, monterje, trgovce, operaterje strojev, kadre s področja zdravstvenega varstva, strojnike, električarje, voznike … Na sejmu so nove sodelavce iskali tudi policisti, vojaki in pazniki v zaporih (pravosodni policisti). 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar