Lov na kadre prehaja meje regije: Šrilanka, Indija, Turčija niso več eksotične

Rekordno visoka zaposlenost, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, je besedna zveza, ki pomeni vodo na mlin vladajoči politiki, po drugi strani pa pomeni precej težav za delodajalce. Kadrovski bazen v državi je izpraznjen, težave pri iskanju kadrov imajo tudi države v regiji, zato se morajo delodajalci v iskanju nove delovne sile ozirati po vse bolj oddaljenih trgih.

Povpraševanje na trgu dela je še posebno izrazito v nekaterih ključnih panogah, kot so gostinstvo, turizem, prevozništvo in gradbeništvo. Ti doživljajo izjemno povečano potrebo po kvalificirani delovni sili. "Opažamo še, da se tudi proizvodnja postopoma prebuja, saj področja, kot so livarne in mesna industrija, prav tako beležijo povečano povpraševanje po zaposlitvah," je za Bloomberg Adria ocenil Danijel Okilj, vodja oddelka mednarodne mobilnosti pri Adecco Slovenija.  

Delodajalci ob pomanjkanju delovni kader zato vse pogosteje iščejo v tujini, a se ne ozirajo več le po državah nekdanje Jugoslavije, kjer se kadrovski bazen prav tako hitro prazni, temveč pogledujejo tudi dlje, v tretje države. Med vsemi delovno aktivnimi prebivalci v Sloveniji je že 14 odstotkov tujcev.

"Največ soglasij za delo je bilo letos poleg držav nekdanje Jugoslavije izdanih za državljane Turčije, Ruske federacije, Indije, Kitajske, Bangladeša, Nepala, Albanije, Ukrajine in Belorusije," so za Bloomberg Adria pojasnili na zavodu za zaposlovanje.

Zavod sicer izdaja delovna dovoljenja na podlagi sporazumov z BiH in Srbijo ter za sezonska dela do 90 dni. Konec septembra je bilo v Sloveniji, kot kažejo podatki zavoda, izdanih 52.072 delovnih dovoljenj.

Tudi v kadrovski agenciji Adecco Slovenija opažajo, da poleg držav Balkanskega polotoka, kot so BiH, Srbija in Albanija, največji priliv kadra že prihaja iz drugih celin. Med temi, ki delajo pri njihovih strankah, jih je največ iz Indije, Nepala, Šrilanke ter Filipinov.

Skoraj tretjina rednih sodelavcev v Jezeršek gostinstvu je že tujcev. V podjetju so med epidemijo opazili, da so se razmere v gostinstvu zelo poslabšale, saj je veliko kadra, med njimi natakarji in kuharji, delo našlo v drugih panogah. Po ponovnem odprtju dejavnosti je sledilo povečano povpraševanje po teh kadrih, a delavcev v Sloveniji niso našli dovolj.

"Tako smo se tudi mi prvič srečali s postopkom pridobivanja delovnega dovoljenja, najprej za državljana Republike Srbije, a ker je bil bazen gostinskih delavcev prazen tudi na območju nekdanje Jugoslavije, smo v sodelovanju s preverjenimi tujimi agencijami s področja rekrutiranja poskusno izvedli zaposlovanje sodelavcev iz tretjih držav z izkušnjami v kuhinjah mednarodnih hotelskih verig," so pojasnili v podjetju.

Trenutno imajo 94 rednih sodelavcev, od tega je 27 odstotkov tujcev. Večina jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz Srbije ter BiH, nekaj iz Hrvaške, Makedonije, Filipinov in Indije, v prihodu sta dva tujca iz Nepala. "V našem podjetju imamo tudi sodelavce iz Kube, Mehike in Združenih držav Amerike, ki so se v Slovenijo preselili zaradi ljubezni in si tukaj ustvarili družino, priložnost za zaposlitev pa poiskali pri nas," so dodali.

Največ dovoljenj še vedno za kadre iz BiH

Tujci lahko pri nas delajo in prebivajo tudi prek enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, za katera zavod za zaposlovanje le izda soglasje k zaposlitvi, dovoljenja pa izdajo upravne enote. Zato se podatki o veljavnih delovnih dovoljenjih za tujce nanašajo na izdana delovna dovoljenja in ne vključujejo podatkov o enotnih dovoljenjih za prebivanje in delo, pojasnjujejo na zavodu.

Kljub temu tudi podatki o izdanih enotnih dovoljenih za bivanje in delo, dostopni na spletnih straneh vlade, kažejo podobno sliko kot podatki zavoda, in sicer je največ dovoljenj poleg držav z območja Balkana še za državljane nekaterih azijskih držav, kot so Indija, Kitajska, Bangladeš, Rusija, Turčija in Nepal.

Dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj

A na drugi strani tako delodajalci kot iskalci zaposlitve iz tujine opozarjajo, da so postopki pridobivanja dokumentacije, da lahko delavci iz tretjih držav delajo pri nas, predolgi. Monishankar Singha, psiholog iz Bangladeša, ki je v Slovenijo prišel pred več kot 15 leti, opozarja, da podjetja, s katerimi sodeluje, že več kot leto čakajo na potrebna dovoljenja, da v Slovenijo lahko pripeljejo kadre iz Bangladeša. Gre za delovna mesta kuharjev, za katere pri nas ne najdejo več zaposlenih.

Osebni arhiv

 

Postopki so, kot je dejal za Bloomberg Adria, predolgi, zlasti v času, ko v Sloveniji tako očitno manjka delovne sile. Če bodo delavci še naprej nerazumno dolgo čakali na dokumente, lahko pride do dveh možnosti: ali se bodo odločili za odhod v drugo državo, v kateri so postopki enostavnejši, ali pa se bodo odločili za nelegalen prihod. A v tem primeru 'krajšo' potegne predvsem država, saj taki delavci v državi po njegovih izkušnjah ostanejo manj časa, pri tem pa pogosto tudi ne plačujejo davkov.  

Slovenija je sklenila te postopke pospešiti pri iskanju kadrov za sodelovanje v obnovi po poplavah. Tujcem, ki bodo kot delavci sodelovali pri obnovi poplavljenih območij, bo moral zavod za zaposlovanje izdati soglasje za delo v desetih dneh.

Te težave pa niso unikum v regiji, saj se tudi v sosednji Hrvaški srečujejo z očitki, da so postopki pridobivanja dovoljenj predolgi. Zato naj bi minister za notranje zadeve Davor Božinović želel uveljaviti novo, dodatno možnost začasne imigracije državljanov tretjih držav na Hrvaško. To so tiste, ki niso članice EU ali Evropskega gospodarskega prostora. V prihodnje naj bi določeno število delavcev iz tretjih držav na Hrvaško lahko prišlo z dovoljenjem za začasno prebivanje in šele ob prihodu začeli sami iskati delo, poročajo hrvaški mediji.