Pomanjkanje kadra: Je zdaj pravi čas za menjavo poklica?

Na slovenskem trgu dela kronično primanjkuje delavcev. Zaradi velikega povpraševanja tudi tisti s službo razmišljajo o zaposlitvi na drugem poklicnem področju, kjer so plače višje in delovne razmere boljše.

Število delovno aktivnih v Sloveniji je na zgodovinsko visokih ravneh. V primerjavi z lanskim letom je bilo januarja 2024 zaposlenih za 1,3 odstotka več ljudi. V začetku leta je bilo tako v Sloveniji skupaj 938.963 delovno aktivnih. Stopnja anketne brezposelnosti je le 3,4 odstotka, kar je blizu meje polne zaposlenosti. 

Domači trg dela smo v Sloveniji izčrpali, je pred kratkim na posvetu o mobilnosti delovne sile povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.

Je zdaj pravi čas za zamenjavo poklica?

S pomanjkanjem kadra se že dolgo srečujejo v gostinstvu in turizmu, a turistična podjetja zdaj, ko so se razmere za delo v turizmu znatno izboljšale, zaznavajo prihod zaposlenih tudi iz drugih panog, je povedal direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Panoga je bila kljub državni pomoči močno prizadeta v covidnem obdobju, ko so številni poiskali delo v drugih poklicih. Natančnih podatkov o prehodih iz drugih panog v zbornici sicer nimajo, je povedal Pobegajlo.

Kadre privabljajo tudi trgovska podjetja, ki ponujajo razmeroma dober zaslužek za krajši delovni teden. Pri Lidlu predvsem za delo v prodaji opažajo interes kandidatov, ki nimajo vedno zaključene izobrazbe trgovske smeri, so odgovorili za Bloomberg Adria. Pogoj za delo v njihovih prodajalnah je zaključena srednja poklicna stopnja naravoslovne ali družboslovne smeri, ob nižji izobrazbi (vsaj II. stopnja) pa zahtevajo pet mesecev delovnih izkušenj, so povedali.

Delodajalci pozor: Na trg prihajajo drugačne generacije

Radovan Kragelj, direktor kadrovske agencije Kragelj & Kragelj, poudarja, da ni potrebe po menjavi poklica zgolj zato, "ker je to napisano v hitrih ameriških priročnikih za karierno uspešnost," če se oseba na delovnem mestu dobro počuti. "Ne nazadnje imajo Japonci o menjavah zaposlitev popolnoma drugačno mnenje kot Američani," je komentiral Kragelj.

"Se je pa seveda v zadnjih desetih letih tako na področju trga dela kot tudi glede kariernih pričakovanj precej stvari močno spremenilo," pravi Kragelj. Po eni strani je prišlo do pomanjkanja kadra pri nekaterih poklicih (proizvodnja, šolstvo, gradbeništvo, zdravstvo, sociala, informacijska tehnologija …), zaradi česar se morajo delodajalci zanje boriti in jim ne morejo več postavljati ostrih pogojev za zaposlitev.

Po drugi strani pa prihajajo na trg dela nove generacije, ki so veliko bolj nagnjene k hitri menjavi delovnih mest, če ne vidijo možnosti za osebno in karierno rast. "Če se počutijo stagnirajoče ali nezadovoljne z delovnim okoljem, so bolj pripravljeni poiskati druge priložnosti," pravi Kragelj. In delodajalci se bodo morali tem trendom prilagoditi.

"Če je že generacija Y napovedovala preobrat v spremembi vrednot in odnosa do dela, bo generacija Z zabila zadnji žebelj v krsto klasičnemu pojmovanju odnosa do dela. Na obzorju je seveda že alfa generacija [rojeni po letu 2010]," pravi Kragelj.

"V naslednjih letih bodo kandidati za zaposlitev imeli veliko večja in ugodnejša pogajalska izhodišča pri zahtevah, pod kakšnimi pogoji bodo delali, koliko časa in za kakšen denar."

Želja po spremembi je vedno prisotna

Vsekakor pri kandidatih opažajo željo po menjavi poklicnega področja, pravi Mirjam Kmetič, specialistka za iskanje in selekcijo kadra pri agenciji Manpower. "Mislim, da je želja po menjavi področja pri določenih kandidatih zmeraj prisotna in ni pogojena s trenutnimi trendi."

Razlogi za željo po menjavi kariere so po njenih izkušnjah različni: eno je ugotovitev, da bi kompetence, ki jih je zaposleni z leti pridobival na določenem področju, lahko uporabil še kje drugje. Lahko gre za popolnoma normalno željo po spremembi ali pa so osebo pritegnila področja, s katerimi je v trenutni vlogi tudi veliko sodelovala, pravi Mirjam Kmetič, na primer prodajnik in nabavnik.

Občasno pa prihaja tudi do potreb po prekvalifikacijah ali menjav poklicnega področja zaradi gospodarskih sprememb. "Takrat se kandidati odločajo za spremembo področja zaradi zunanje motivacije in potrebe, ne toliko iz lastnih vzgibov in želja po spremembi," pojasnjuje Mirjam Kmetič.

Starejši težje zamenjajo poklic

Starejši so v Sloveniji v slabšem položaju, če želijo menjati zaposlitev. Pri iskanju zaposlitev v Avstriji se dogajajo primeri, ko izobražen kader nad 50. letom starosti, ki v Sloveniji težko dobi zaposlitev na svojem področju, izbere delo na nižji stopnji izobrazbe, na primer v proizvodnji, je odgovorila Ana Matjašič, kadrovska svetovalka agencije Trummer, ki posreduje delo v Avstriji.

Delavci so pripravljeni zamenjati delovno področje in iščejo delo v Avstriji zaradi boljših plačilnih pogojev in socialne varnosti, bruto urna postavka prinaša tudi višjo pokojnino ob upokojitvi, je povedala Ana Matjašič.

"Ljudem je zelo pomembna stabilnost podjetja, dobri medsebojni odnosi in plačilni pogoji. Če so vsi trije dejavniki izpolnjeni, zaposleni ostanejo, drugače iščejo druge možnosti zaposlitve, tudi za ceno začasne brezposelnosti," je odgovorila Ana Matjašič.

Rezultati raziskave Poklicni barometer Zavoda za zaposlovanje Slovenije za leto 2024 napovedujejo primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih. Napoveduje tudi primanjkljaj strokovnjakov: inženirjev kemije, veterinarjev, kadrovnikov, sistemskih administratorjev, mehanikov in serviserjev elektronskih naprav.

"Glede na potrebe gospodarstva je razvidno, da se več kot 50 odstotkov delodajalcev srečuje s pomanjkanjem delovne sile, v zdravstvu in socialnem varstvu pa je delež 70-odstoten," je na nedavnem posvetu povedala Anka Rode iz državnega zavoda za zaposlovanje.

Na zavodu za zaposlovanje je bilo februarja objavljenih 12.804 prostih delovnih mest. Glede na napovedi delodajalcev iz jesenske ankete zavoda za zaposlovanje naj bi se letos zaposlenost še povečala, za dva odstotka, tako bi se število zaposlenih povečalo za približno 34.500. Največja rast, za 4,9 odstotka, naj bi bila v gostinstvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar