Kdaj lahko delavec dela od doma?

Čeprav v javnosti prevladuje mnenje, da je delo od doma nekakšen produkt "koronskega obdobja", pa je dejstvo, da je ta oblika delovnega razmerja obstajala že prej in jo je zakon o delovnih razmerjih urejal že precej pred epidemijo.

Opravljanje dela od doma je namreč izraz vse večje fleksibilnosti delovnih razmerij. Tako delodajalec kot tudi delavec sta namreč včasih soglasna, da ni nujno, da se delo opravlja v službenih prostorih delodajalca, ampak zadošča, da delavec dela od doma.

Med take vrste dela sodijo številna tista dela, ki so povezana z uporabo računalnika in kjer se delavec ne srečuje s strankami, denimo telefonski marketing, izdelava načrtov ali projektov, pisanje člankov, storitve oblikovanja, nekatere finančne storitve ipd.

Kaj se šteje kot delo na domu?      

Kot delo na domu se sicer šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se prav tako šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

Glede na pogodbeno naravo delovnega razmerja je pomembno, da je za delo na domu podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na domu (ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali dogovor o opravljanju dela na domu z delavcem, ki je že zaposlen).

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. S pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere bo delavec lahko opravljal delo na domu, je treba dogovoriti predvsem obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, ki veljajo za vse delavce in ki so določene v 31. členu ZDR-1, pa tudi specifike, ki se vežejo na opravljanje dela na domu. To pa so kraj opravljanja dela (ali doma ali v kraju, ki si ga delavec sam izbere), razporeditev delovnega časa (delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek), obseg opravljanja dela na domu (ali za celotno trajanje delovnega časa ali za del delovnega časa, ali le določene delovne dni v tednu ali možnost kombiniranja teh načinov), ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev.

Kdaj se lahko delavcu odredi delo od doma?

Omenimo še 72. člen ZDR-1 določa, da lahko zakon ali drug predpis določi dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu. Takega predpisa (za zdaj) še ni, kar pomeni, da se lahko delodajalec in delavec dogovorita za opravljanje dela na domu za katerokoli delo, morata pa biti pri tem pozorna na to, da ne gre za delo, ki je na domu škodljivo oziroma obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja. Se pravi, da so sporna tista dela, ki lahko bodisi škodijo samim delavcem, bodisi lahko škodijo življenjskemu ali delovnemu okolju delavca (denimo stanovanju). Med taka dela se denimo uvrščajo dela z nevarnimi snovmi, dela s kemikalijami, dela, ki povzročajo hrup in motijo druge člane gospodinjstva ali sosede, ipd.

Zakon prav tako izrecno določa, da lahko Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če gre za take vrste dela, ki sem jih opisal zgoraj. Delodajalec je prav tako dolžan o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpektorat za delo.

Kako ravnati, če delo na domu predlaga delavec?

Če delavec predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, je dobro vedeti, da v tem primeru obstaja dolžnost delodajalca, da svojo odločitev glede tega pisno utemelji najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja, in uporabo nalaga delodajalec.

Pravice, obveznosti in pogoji

Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima sicer enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, pa se uredijo med delodajalcem in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.

Izredna odreditev dela na domu

Temeljno pravilo je torej, da je za vsakršno delo na domu vselej treba pridobiti soglasje delavca. Obstaja pa določena izjema, ki jo vsebuje 169. člen ZDR-1, in sicer se lahko v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, brez soglasja delavca začasno spremeni tudi kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, a le dokler trajajo take okoliščine. V tem primeru gre torej za možnost enostranske odreditve dela na domu s strani delodajalca. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar