Cene zemeljskega plina se znova umirjajo

Terminske pogodbe zemeljskega plina na evropskih borzah so v zadnjih dneh upadle. Vzrok za to pripisujejo normalnemu pretoku plina po plinovodu skozi Ukrajino. Skrbi pred motnjami so se pomirile. Cene so včeraj sprva zrasle za 2,4 odstotka, vendar nato upadle za 1,9 odstotka. Naročila za pošiljanje goriva, ki jih je objavilo ukrajinsko upravljavec omrežja, so pokazala, da bo državo v četrtek prečkala običajna količina ruskega plina. Prejšnji podatki so nakazovali padec, kar je zvišalo cene, piše Bloomberg.

Avgustovski vdor Ukrajine v regijo Kursk, ki meji na Rusijo, je ogrozil ključno tranzitno točko plina. Dobava ruskega plina se skozi točko Sudža nadaljuje, trgovci pa so se pripravljali na morebitno zaustavitev. Zato je cena avgusta zrasla. Zaustavitev bi prizadela evropsko gospodarstvo, ki je od ruskega plina še vedno odvisno.

V sredo je bilo na trgu nekaj nervoze okoli dobave ruskega plina prek Ukrajine, vendar bi morali najnovejši podatki ublažiti te skrbi. Terminske pogodbe zemeljskega plina z dobavo v oktobru na Nizozemski borzi so se v sredo znižale za skoraj dva odstotka. Cena je od vrha, ki ga je dosegla 8. avgusta, upadla za 12 odstotkov na 35,3 evra za megavatno uro.

Evropa je še vedno občutljiva na situacije, ko se ponudba omeji, saj je po energetski krizi postala bolj odvisen od svetovnih tokov. Kljub skrbem se Evropa zimski sezoni približuje z visokimi zalogami plina. Povpraševanj trenutno še vedno ostaja šibko, plinohrami pa so v povprečju napolnjeni 93,2-odstotno. Avstrija, kjer plin hrani tudi Slovenija, ima plinohrame 91,8-odstotno napolnjeni.

Nenaden porast porabe plina v Evropi ali Aziji zaradi ohladitve bi lahko znova dvignil cene. Posebno težavo bi lahko predstavljal iztek sporazuma o tranzitu plina med Rusijo in Ukrajino in verjetno zaustavitvijo tokov 1. januarja, piše Bloomberg. Blagodejno je na ceno vplivala tudi novica z druge strani Atlantika. Orkan Francine je oslabel tik preden je dosegel južno obalo ameriške zvezne države Louisiane, kar pomeni, da ne bo udaril po največjih izvoznih obratih za izvoz plina.

Slovenija plin hrani v avstrijskih plinohramih. Prek avstrijske točke - gre za veliko plinsko vozlišče Baumgarten na vzhodu države - plin prejema tudi Slovenija. Iz Avstrije je po podatkih Agencije za energijo lani prejela 68,3 odstotka vsega uvoženega plina. Slovenija plin dobiva iz različnih virov, lani pa je oskrbo poleg uvoza iz Avstrije zagotavljala predvsem z uvozom iz Alžirije. Od tam je prek Italije po podatkih Agencije za energijo priteklo 28,3 odstotka vsega uvoženega plina.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar