Zgodbe tedna: Normiranci, višje subvencije na e-avte in prazna ljubljanska stanovanja

Sistem normirancev, gre za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, ki ga danes lahko uporabljajo samostojni podjetniki in družbe z omejeno odgovornostjo, se bo znova spremenil. Po zadnjem predlogu, ki ga je vlada Roberta Goloba imela na mizi sredi tedna, se iz sistema poslavlja okoli tisoč družb z omejeno odgovornostjo.

Tako ali tako so namreč morale pripravljati letne izkaze in administrativne poenostavitve pravzaprav zanje sploh ni bilo. Zaradi predlagane nove meje za izstop iz sistema normirancev pa še okoli 14 tisoč zdajšnjih samostojnih podjetnikov verjetno ne bo več izpolnjevalo pogoja za obstoj v sistemu.

Katere spremembe čakajo normirance?

Subvencije za e-avte zvišane, že leta 2026 pa bi se lahko zapletlo

Prodaja električnih avtomobilov v Evropi se upočasnjuje. V nekaterih državah celo stagnira, v Sloveniji pa je letos precej upadla. Medtem ko nekatere države odpravljajo subvencije, so se v Sloveniji odločili subvencije še zvišati. Številni bombončki in ugodnosti kupcem za zdaj niso bili dovolj. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope) je v prejšnji teden objavilo spremembo podeljevanja finančnih spodbud za nakup električnih avtomobilov. ''Sprememba predmetnega javnega poziva je odziv na aktualne razmere na trgu elektromobilnosti,'' so pojasnili na Mope.

Po novem bo mogoče pridobiti do 7.200 evrov subvencije. Nova električna vozila do skupne vrednosti 35 tisoč evrov bodo upravičena do 7.200 evrov subvencije, kar je 700 evrov več kot prej.

Kaj se je spremenilo?

Bloomberg Mercury

 

E-avti od klasičnih povprečno težji za 382 kilogramov

Povprečen avto, registriran v Sloveniji, je po prvih sedmih mesecih imel 1.568 kilogramov, je pokazala naša analiza. To je skoraj 13 odstotkov več kot leta 2015. Kako težki pa so električni avtomobili, ki so bili predstavljeni kot vozila prihodnosti in rešitelji okoljskih težav? Kako se primerjajo z masami hibridov in priključnih hibridov? Analiza podatkov ministrstva za infrastrukturo za leto 2024 kaže, da je povprečno električno vozilo imelo 1.916 kilogramov. Zdaj pa v Bruslju pripravljajo še en ukrep za voznike e-vozil – vozili bodo lahko še precej težja vozila od klasičnih. Zakaj?

Električni avti povprečno težji za četrtino od klasičnih.

Ljubljanski nepremičninski trg

Uradnih podatkov, koliko ljudi naj bi živelo v najemniških stanovanjih v Ljubljani, ni, po nekaterih ocenah pa naj bi v njih bivalo vsaj 50 tisoč ljudi. Skupno naj bi najemali vsaj okoli 19 tisoč stanovanj.

V Sloveniji nimamo uradne evidence, koliko je pravzaprav najemnih stanovanj in koliko ljudi naj bi v njih bivalo. Za ugotavljanje števila najemnikov v prestolnici si lahko pomagamo le z nepopolnimi podatki Finančne uprave (Furs), Javnega stanovanjskega sklada RS in stanovanjskega sklada ljubljanske mestne občine.

Poglejmo, kakšne so uradne številke.

Depositphotos

 

Ljubljana: Zakaj je toliko praznih stanovanj?

V Ljubljani je praznih okoli 11.400 stanovanj. Preprostega odgovora, zakaj je ta številka tako visoka, ni.

Pred časom je spletni portal Necenzurirano objavil podatke o praznih stanovanjih v prestolnici, ki jih je okoli 11.400. Do te številke so prišli na podlagi podatkov Elektra Ljubljane, saj naj bi bila poraba pri toliko nepremičninah manjša od 500 kilovatnih ur na leto. To naj bi pomenilo, da so ta stanovanja prazna, saj naj bi povprečna letna poraba pri posameznem gospodinjskem mestu znašala nekaj manj kot tri tisoč kilovatnih ur.

Novogradnje so večinoma prazne.

Kriptozakonodaja: Slovenija zamuja, regulatorji čakajo na zakon

Vlada je minuli teden vendarle sprejela predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o trgih kriptosredstev. Zakon, ki ga finančna industrija že nestrpno pričakuje, bo v slovenski pravni red prenesel lani sprejeto uredbo EU, poznano po kratici MiCA (Markets in Crypto-Assets).

Slovenija s sprejemom zakona zamuja, saj je uredba v delu, ki obravnava tako imenovane stabilne kovance, konec junija že začela veljati.

Pri ATVP in Banki Slovenije čakajo na zakon.

STA

 

UKC Maribor: Zaradi stavke zdravnikov mesečno milijon evrov minusa

Največji bolnišnici v državi, Univerzitetni klinični center  (UKC) Ljubljana in Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, zaradi stavke zdravnikov izvedeta manj programov, kar vpliva na njune prihodke. Manj programov namreč pomeni manj plačil, ki jih dobijo od plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V UKC Maribor ocenjujejo, da zaradi stavke zdravnikov mesečno izgubijo dober milijon evrov, so odgovorili iz zavoda, ki ga vodi generalni direktor Vojko Flis. "Kot posledico stavke največji izpad programa beležimo na področju kirurgije. Dejavnosti in oddelkov ne zapiramo, stavki prilagajamo urnike dela in pri tem upoštevamo vse možnosti, ki nam jih daje delovnopravna zakonodaja," so odgovorili iz UKC Maribor.

V UKC Ljubljana medtem ne razkrivajo konkretnih številk.

Tveganje recesije godi delnicam farmacevtov. Kako donosne so letos?

Po lanskem zahtevnem letu zaradi preusmeritve vlagateljev k tehnološkemu sektorju so letos delnice farmacevtov znova zasijale. Čeprav sta prvo polletje zaznamovala predvsem podjetja Eli Lilly in Novo Nordisk z zdravili za zmanjšanje čezmerne telesne teže, pa so podjetja po večini presegala poslovne rezultate, ki so jih napovedovali analitiki.

Farmacevtski sektor je letos ob črnogledih gospodarskih napovedih za vlagatelje zanimiv tudi zaradi svoje neciklične narave. Dobički cikličnih delnic rastejo v tandemu z gospodarstvom in so pod pritiskom med krčenjem.

Povprečna pokojnina prvič čez tisoč evrov, a plače rastejo veliko hitreje

Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe je leta 2023 prvič presegla tisoč evrov. Znašala je 1.032 evrov, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Povprečna pokojnina se je v primerjavi z letom 2022 povišala za 4,8 odstotka.

Pokojnine so se v zadnjih letih večkrat uskladile z rastjo življenjskih stroškov in inflacijo, vendar so pokojnine kljub temu rasle počasneje kot plače.

Osebni arhiv

 

Dušan Olaj: Bombastično govorimo o davčnih reformah, naredimo pa nič

Napihljive hale družinskega podjetja Duol najdete v več kot 70 državah na svetu, njihovi zaposleni pa nimajo 40-urnega delavnika, kljub temu pa zaslužijo več, kot je z zakonom določena minimalna plača. Z lastnikom in direktorjem Dušanom Olajem smo se pogovarjali o krajšem delovniku, razmerah na trgu dela, propadlih poslih, davčni politiki, prenosu podjetja na naslednika in o možnostih, da slovenske napihljive hale končajo na Marsu.

Celoten pogovor lahko preberete tukaj.

Dejan Paravan: 'Bolj kot jedrski odpadki nas skrbijo finančna tveganja'

Finančna tveganja v zvezi s stroški financiranja in bodočo ceno elektrike so eden ključnih izzivov, ki jih bo treba rešiti pri projektu nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), je povedal direktor Gen Energije Dejan Paravan. S Paravanom smo se pogovarjali ob predstavitvi napredka pri načrtovanju JEK 2.

Celotni pogovor lahko preberete tukaj.

Mihael Šmirmaul/osebni arhiv

 

Reportaža: V iskanju duhov Sovjetske zveze

Nekoč so rdeče zastave s srpom in kladivom ponosno plapolale nad polovico stare celine. A od kaosa in brezpravnosti, ki sta sledila razpadu Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav, se je marsikaj spremenilo. Razen v majhni nepriznani uporniški republiki pozabljenih ravnin vzhodne Evrope.

Reportaža iz Pridnestrske republike, 'pankrtske republike' vzhodne Evrope, ki jo danes napajata nostalgija in brezplačni ruski plin. Pridnestrje je polno sovjetskih spominkov, Leninovih kipov in ruskih vojakov.

Celotno reportažo lahko preberete tukaj.