Kdo bo zaposloval tuje delavce? V igro vstopajo agencije

Število tujih državljanov v Sloveniji narašča (v začetku leta 2020 jih je bilo glede na podatke Sursa 156.351, v začetku tega leta pa že 224.413), država pa za državljane tretjih držav po predlaganih spremembah zaostruje del pogojev za življenje in delo. Novela zakona o tujcih med drugim posega v pogoje za prebivanje, združevanje družin in učenje slovenskega jezika, zaradi česar je sprožila burne odzive nevladnih organizacij, sindikatov in dela javnosti.

Kot smo že poročali, bi osnutek novele za del državljanov tretjih držav obdobje do možnosti združitve družine podaljšala z enega na tri leta, pri učenju slovenščine pa bi 40 odstotkov stroška programov po novem nosili sami. Ukinila bi se tudi možnost prvega brezplačnega opravljanja preizkusa znanja jezika.

Hkrati država zdaj spreminja pravila prihoda na slovenski trg dela. Predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev bi agencijam omogočil, da državljane tretjih držav neposredno zaposlujejo in jih nato napotijo na delo k podjetjem. Agencije bi tako lahko postale pomemben posrednik med tujimi delavci in slovenskimi delodajalci.

Za podjetja to odpira novo možnost pri iskanju kadra, hkrati pa postavlja vprašanje, koliko bi jih tak način zaposlovanja stal ter kako bi se razdelile odgovornosti med agencijo in podjetjem.

Pri Združenju agencij za zaposlovanje predlog pozdravljajo, vendar ob pogoju, da se področje dodatno uredi in regulira. Opozarjajo, da bi bilo treba določiti, katere agencije lahko zaposlujejo in posredujejo delavce iz tretjih držav ter pod kakšnimi pogoji, da sprememba ne bi spodbudila nastanka novih agencij, ki bi izkoriščale ureditev in škodovale že urejenemu trgu.

''Vsekakor ne želimo, da bi sprememba zakona kakorkoli povzročala neetično in nezakonito posredovanje in zaposlovanje,'' pravi predsednica Združenja agencij za zaposlovanje, Tanja Šket. ''Kakor ugotavlja Inšpektorat za delo, do kršitev delovno pravne zakonodaje ne prihaja pri agencijah, ampak pri delodajalcih samih. Razlogi so lahko različni – od nepoznavanja zakonodaje do izkoriščanja sistema,'' pojasnjuje. Pri Združenju menijo, da bi vključitev uveljavljenih agencij, ki bi jim ministrstvo podelilo možnost opravljanja te dejavnosti, lahko prinesla več reda na trgu dela in dodatno ozaveščanje delodajalcev.

Delodajalci za hitrejše postopke, a z manj sankcijami

Tudi pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) podpirajo rešitve, ki bi lahko prispevale k hitrejšim, preglednejšim in administrativno manj zahtevnim postopkom pri zaposlovanju tujcev. ''Slovensko gospodarstvo se že dalj časa sooča s strukturnim pomanjkanjem delovne sile, zato je učinkovito urejanje delovnih migracij eden ključnih pogojev za ohranjanje konkurenčnosti podjetij in nadaljnjo gospodarsko rast,'' pojasnjujejo.

Kot ključna cilja sprememb izpostavljajo hitrejše pridobivanje potrebnih dovoljenj in večjo predvidljivost postopkov za delodajalce. Ob tem podpirajo varovalke proti morebitnim zlorabam, vendar opozarjajo na ureditev sankcij.

Ocenjujejo, da bi morala biti prepoved zaposlovanja tujcev vezana izključno na kršitve, povezane z zaposlovanjem tujih delavcev. Novela sicer predvideva, da bi pri večini kršitev prepoved nastopila po dveh pravnomočnih globah v dveh letih, vendar med razloge zanjo še vedno uvršča tudi nekatere splošne kršitve delovne zakonodaje. Na ZDS zato menijo, da bi bilo treba te kršitve sankcionirati po predpisih, ki jih urejajo, saj bi bila tako sankcija bolj sorazmerna in usmerjena v zaščito tujih delavcev.

Ob tem poudarjajo, da je Slovenija med redkimi državami EU, kjer agencije za zaposlovanje ne smejo zaposlovati tujcev. ''Agencije, ki so že zdaj najbolj reguliran delodajalec, bodo morale še naprej izpolnjevati posebne pogoje za opravljanje dejavnosti, tuji delavci pa pogoje za zakonito zaposlitev in prebivanje.'' Odprava omejitve zaposlovanja prek agencij sama po sebi ne bo povzročila večjega priliva delavcev iz tretjih držav, saj bi v veljavi ostali postopki pridobivanja dovoljenj in druge obveznosti, menijo pri ZDS.

Pogoji za življenje in delo tujih delavcev v Sloveniji se zaostrujejo. Yancey Haywood/Bloomberg

WHC: Sprememba bi povečala fleksibilnost gospodarstva

Zanimalo nas je tudi, kako na predlagano spremembo gledajo posamezne agencije oziroma podjetja, ki se v praksi ukvarjajo z zaposlovanjem tujcev. Pri WHC Slovenija predlagano spremembo pozdravljajo. ''Vidim jo kot korak v pravo smer, saj bo povečala fleksibilnost gospodarstva in skrajšala postopke zaposlovanja tujcev,'' pravi direktor Boštjan Trilar. Ob tem meni, da je treba predlog še dodelati in zaostriti pogoje za agencije, ki bi lahko zaposlovale državljane tretjih držav, sicer bi lahko nastalo veliko novih agencij in s tem tudi več možnosti za kaos na trgu.

Za podjetja bi se strošek po njegovi oceni le minimalno povečal. Stroški so danes povezani predvsem z iskanjem in selekcijo kadra ter urejanjem dokumentacije, po novem pa bi se temu dodal še mesečni strošek za storitev agencije, ki po njegovih besedah ni zelo visok.

''Po drugi strani se bo tako povečala tudi varnost tujih delavcev, ki jih bodo zaposlovale le preverjene agencije, ki so za to usposobljene,'' razmišlja Trilar in dodaja, da bi to hkrati razbremenilo državne organe pri nadzoru.

Agencije bi lahko postale velik biznis

Drugače na predlog gledajo pri Delavski svetovalnici, kjer predsednik Goran Lukić opozarja, da bi širitev možnosti zaposlovanja tujcev prek agencij lahko pomembno spremenila način, kako slovenska podjetja zaposlujejo delavce iz tretjih držav. Po mnenju Lukića je novela zakona o zaposlovanju tujcev ''ekonomski del iste zgodbe'' kot novela zakona o tujcih, saj naj bi obe ustvarjali pogoje, v katerih se tuje delavce obravnava predvsem kot delovno silo, ob hkratnem omejevanju možnosti njihovega družinskega življenja.

Lukić pričakuje, da bi se z uveljavitvijo spremembe močno povečalo število agencij, ki bi iskale in zaposlovale delavce iz tretjih držav. Če je v Sloveniji trenutno okoli 100 agencij, bi se lahko njihovo število po njegovih besedah povzpelo na okoli 600. ''To je velik biznis,'' je dejal za MMC in opozoril tudi na visoke zneske, ki jih delavci iz držav, kot sta Indija in Nepal, po njegovih navedbah plačujejo za prihod v Slovenijo.

Pri Delavski svetovalnici ocenjujejo, da bi se s širitvijo agencijskega modela del odgovornosti za delavce prenesel s podjetij na agencije. Podjetja bi po njegovih besedah tako dobila predvsem delovno silo, medtem ko bi agencije prevzele zaposlovanje in večji del administrativnih postopkov. ''Podjetja bodo enkrat mesečno zgolj plačala račun za storitev. Ne bodo jih zanimali delovni pogoji,'' je dejal.