Novo šolsko leto: Čedalje večje zanimanje za strokovne srednje šole

V ponedeljek se po dolgih poletnih počitnicah v šole znova vračajo učenci in dijaki. Teh je po podatkih statističnega urada 275 tisoč, pri dijakih pa je opazen trend povečanega zanimanja za poklicne srednje šole.

V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 80.685 dijakov oziroma za 4,2 odstotka več kot šolskemu letu 2022/23, ugotavljajo na Sursu, kjer tudi predvidevajo, da se bo v prihodnjih letih število dijakov še povečevalo, saj so v osnovnih šolah še večje generacije.

Dijaki se vse bolj odločajo za poklicne srednje šole

Skoraj polovica novih dijakov (47 odstotkov) se je odločilo za srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, nekoliko več kot tretjina (35 odstotkov) pa za srednje splošno izobraževanje. V srednje poklicno izobraževanje je bilo vključenih 16 odstotkov dijakov, v nižje pa dva odstotka, so sporočili iz Sursa.

Pri Sursu ugotavljajo, da se za poklicno in strokovno izobraževanje odloča precej več fantov kot deklet. Skoraj tri četrtine ali 73 odstotkov dijakov moškega spola je v opazovanem letu obiskovalo poklicno in strokovno izobraževanje; v največjem številu so jih zanimala področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva ter informacijske in komunikacijske tehnologije.

Dekleta se medtem za poklicne in strokovne programe odločajo v manjši meri (56 odstotkov vseh dijakinj). Dijakinje so tako v največjem številu izbirala področje zdravstva in socialne varnosti (12 odstotkov), v večji meri pa so se odločala tudi za izobraževanje na področju transporta, varnosti, gostinstva in turizma, osebnih storitev ter poslovnih in upravnih ved, so še sporočili iz Sursa.

"Med mladimi se vse bolj prijema prepričanje, da se je potrebno vpisati v tisto šolo, s katero boš potem dobil poklic," povečan vpis na strokovne srednje šole komentira antropolog Dan Podjed. "Po svoje se mi zdi prav, da mladi vnaprej razmišljajo, kaj bodo počeli v življenju, po drugi strani pa me razmere tudi malo skrbijo."

Če želimo biti družba znanja, potrebujemo ljudi, ki se ne bodo zgolj vpisali na gimnazijo, temveč bodo tudi šli študirati, razmišlja antropolog. "Mladi se kasneje ne vpisujejo na študij humanistike in družboslovja, saj mislijo, da ne bodo potem dobili službe, kar nikakor ni res."

Manj zanimanja za gimnazije

Na področju srednjega strokovnega izobraževanja je letos zaznati izrazito povečanje zanimanja za vpis v programa gradbeni tehnik in ekonomski tehnik, manj zanimanja pa je na programih s področja okolja in živilstva, je poročal RTV Slovenija. Ob tem na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje opozarjajo, da se nadaljuje trend povečevanja zanimanja za vpis v programe s področja gastronomije in turizma.

Na drugem mestu po številu vpisanih programov v letošnjem šolskem letu so gimnazijski programi, na katere se je vpisalo 7697 kandidatov (lani 7963). Na programe splošne gimnazije se je prijavilo 5938 kandidatov (lani 6246), za strokovne gimnazije pa 1759 kandidatov (lani 1717). Delež vpisanih na gimnazijo se je z lanskih 34,8 odstotka znižal na 33,5 odstotka.

STA

 

"Trenutno je aktualno izobraževanje v tehnoloških področjih in STEM-u (znanost, tehnologija, inženiring in matematika), saj se pretirano spodbujajo tista področja, s katerimi bodo mladi 'takoj dobili službo'," pove Podjed, ki doda, da ne potrebujemo zgolj strokovnjakov za tehnologijo, temveč tudi strokovnjake za ljudi.

Antropolog Podjed mladim, ki se te dni vračajo v šolske klopi, svetuje, naj se posvetijo študiju in šolanju na tistem področju, ki jih veseli in zanima. "To je še vedno najboljši odgovor na to, kako najti najboljšo službo. Ni potrebno vedno poslušati staršev," doda.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar