Povprečna pokojnina prvič čez tisoč evrov, a plače rastejo veliko hitreje

Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe je leta 2023 prvič presegla tisoč evrov. Znašala je 1.032 evrov, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Povprečna pokojnina se je v primerjavi z letom 2022 povišala za 4,8 odstotka.

Pokojnine so se v zadnjih letih večkrat uskladile z rastjo življenjskih stroškov in inflacijo, vendar so pokojnine kljub temu rasle počasneje kot plače.

Povprečna bruto plača se je namreč lani glede na leto 2022 povečala za 9,7 odstotka in je znašala 2.221 evrov, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Povprečna mesečna neto plača v letu 2023 pa je bila 1.445 evrov in je bila za 9,6 odstotka višja kot leta 2022.

Inflacija lani višja od dviga pokojnin

"V letu 2023 je bila ugotovljena povprečna letna 7,4-odstotna inflacija, zato so se pokojnine v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšale," so v poročilu za lansko leto opozorili pri Zpizu.

V zadnjih desetih letih se je zmanjšal tudi delež povprečne pokojnine v primerjavi s povprečno plačo. Leta 2015 je povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe znašala 79,9 odstotka povprečne neto plače, lani pa je bilo razmerje le še 71 odstotkov povprečne neto plače, piše v poročilu Zpiza.

Sindikat upokojencev opozarja na padec kupne moči

Pokojnine se zdaj usklajujejo po formuli, ki v 60 odstotkih upošteva rast plač, v 40 odstotkih pa inflacijo v preteklem letu. Čim manjši je delež plač v formuli, večji je padec kupne moči upokojencev, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedala predsednica sindikata upokojencev pri ZSSS Frančiška Ćetković.

Zato se upokojenci ne strinjajo s predlaganimi izhodišči pokojninske reforme, po katerih bi delež povprečne plače v formuli usklajevanja pokojnin postopoma padal, večal pa bi se delež, ki upošteva inflacijo, je povedala Frančiška Ćetkovič.

Minister Mesec občutno povišal minimalno plačo

Na dvig plač vplivajo tudi dvigi minimalne plače, ki jo določi minister za delo. Minister Luka Mesec je minimalno plačo za leto 2023 povišal za 12 odstotkov, s 1.074 evrov v letu 2022 na 1.203 evrov leta 2023. Letos se je minimalna plača zvišala še za 4,2 odstotka, na 1.254 evrov. Dvigu minimalne plače nato sledijo dvigi plač zaposlenih na bolje plačanih delovnih mestih.

Po podatkih finančne uprave je bilo ob koncu lanskega leta 56.065 zaposlenih, ki so za polni delovni čas (176 ur pri posameznem delodajalcu) prejeli plačo do 1.253 evrov bruto, še 16.197 zaposlenih pa je prejelo plačo od 1.253 evrov do 1.293 evrov, torej tik nad minimalno plačo. Neto izplačilo pri 1.203 evrih bruto minimalne plače zajema 854 evrov brez davčne olajšave za otroke. 

Začenjajo se pogajanja o pokojninski reformi

Država sicer pripravlja pokojninsko reformo, ki predvideva dvig odmernega odstotka za izračun pokojnine z zdajšnjih 63,5 odstotka na 68 odstotkov, ob postopnem povišanju upokojitvene starosti s 65 na 67 let. Z dvigom odmernega odstotka bi se povišale tudi pokojnine.

O reformi se bodo jeseni začela pogajanja med socialnimi partnerji. Kljub prvotnim načrtom zakonodaja ne bo sprejeta do konca leta. Državni sekretar Igor Feketija je za Bloomberg Adria pred časom povedal, da si bodo pogajalci raje vzeli nekoliko več časa, reforma naj bi bila tako sprejeta prihodnje leto. Sprejem pokojninske reforme je sicer pogoj za izplačilo evropskega denarja iz sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji, Feketija pa meni, da zamik sprejema reforme izplačila denarja iz Bruslja ne bo ogrozil.

Delodajalci želijo, da se delovna doba za polno pokojnino s sedanjih 40 let poviša, čemur nasprotujejo sindikati, pa tudi ministrstvo za delo, kjer menijo, da mora 40 let delovne dobe zadostovati za polno pokojnino. Delodajalci pa po drugi strani nasprotujejo izenačitvi prispevnih stopenj za delodajalce in zaposlene, ki bi prinesle povišanje stroškov za delodajalce.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar