.webp){kind=icon}
Po vročih poletnih mesecih se septembra vse vrača v normalne tirnice. Prihajajoči mesec na nepremičninskem področju ne bo nič manj drugačen kot vsak september, saj so bili bolj ali manj po dopustih tako kupci in prodajalci.
Pa čeprav so se nepremičninski posredniki, s katerimi smo govorili, pohvalili, da je bilo letošnje poletje bolj delovno kot v preteklih letih.
1.600 študentov ne bo dobilo postelje v študentih
Še posebej bo vroče na najemniškem trgu v prestolnici. Že tako premajhna ponudba najemnih stanovanj bo še posebej pod pritiskom. Svoje prebivališče bodo namreč spet iskali študentje iz vse Slovenije. Teh bo vsaj 1.600, ki ne bodo dobili postelje v Ljubljanskih študentskih domovih, saj se je na javni razpis za prostih sedem tisoč postelj prijavilo preko 8.600 študentov.
Ti bodo tako morali začasno prebivališče iskati pri zasebnikih. A tam je bivanje bistveno dražje. V »študentih« mesečno bivanje v povprečju stane dobrih 85 evrov, na trgu pa se postelje oddajajo, v sobah je namreč več postelj, tudi po štiri, po vsaj 150 evrov na osebo. Če pa želi študent bivati sam, pa bo moral odšteti vsaj 250 evrov mesečno. Seveda v ta znesek niso všteti obratovalni stroški.
Povpraševanje bistveno presega ponudbo
A vsi »odpadli« študentje ne bodo dobili postelje pri zasebnikih. Ponudba je namreč premajhna. Na največjem spletnem nepremičninskem portalu in specializiranih spletnih straneh, ki oddajajo zgolj postelje, je na voljo zgolj okoli 300 tovrstnih nastanitev. Poleg tega, pa cenovno ugodno prej omenjeno najemnino, nudi le okoli 80 ponudnikov, vse ostalo pa je bistveno dražje. Poleg tega pa študentom konkurirajo tudi tuji delavci, ki prav tako običajno iščejo le posteljo.
Tako študentom ostane le dvoje. Ali se na študij v prestolnico vozijo vsak dan ali pa poiščejo kolege in skupaj najamejo celotno stanovanje. A cene teh so prav tako visoke. Najemnine so namreč v zadnjih nekaj letih rasle še bolj kot same nepremičnine za nakup. Najemnine za manjše nepremičnine, garsonjere, enosobna ter eno in pol sobna stanovanja, se začnejo pri 17 evrih za kvadratni meter, večja stanovanja so sicer nekaj cenejša, a še vedno presegajo 15 evrov za kvadratni meter.
Prav zaradi (pre) velikega povpraševanja številni lastniki stanovanj čakajo predvsem na »naval« študentov. Večina najemodajalcev namreč stanovanje raje odda prav študentom, saj so praviloma nezahtevni, redni plačniki in z njimi, razen redkih izjem, nimajo kakršnihkoli težav.
Začaran krog
Vse to je posledica dejstva, da v prestolnici v zadnjem desetletju ni zrasla nobena večja soseska, cene pa, tako za najem kot nakup, rastejo iz leta v leto. Dejstvo je, da bo stanje takšno dokler ne bo povečane ponudbe na obeh področjih. Zelo aktiven je sicer Mestni stanovanjski sklad, ki je v zadnjem desetletju podvojil število neprofitnih najemniških stanovanj na več kot 4.600, a povpraševanje pri vsakem razpisu za tovrstna stanovanja večkratno presega število prostih enot. Številni sicer čakajo na vladne obljube o pospešenih investicijah v najemniška stanovanja, a do takrat, če bo do realizacije vladnih obljub sploh prišlo, bo trg šel svojo pot. Saj je jasno, če ponudbe ni, cene rastejo.
