E-pismo: Kako presekati nepremičninski gordijski vozel

Nepremičninsko stanje v Ljubljani postaja kritično. Rast cen se ne ustavlja, najemnine so vse višje, novih stanovanj pa ni. Gradi se premalo. Podatki Sursa so pokazali, da je bila z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi julija, v Sloveniji predvidena gradnja 228 stanovanj, kar je za 26 odstotkov oziroma 81 stanovanj manj kot mesec prej. Cene pa dosegajo nove rekorde. Za skoraj 16 kvadratnih metrov veliko garsonjero v starejši večstanovanjski stavbi za Bežigradom blizu fakultet – vseljiva je takoj – skuša lastnik iztržiti 135 tisoč evrov ali slabih devet tisoč evrov za vsak kvadratni meter.

"Cene garsonjer in vse do dvosobnih stanovanj se trenutno gibljejo tudi do 7.000 evrov na kvadratni meter,'' je povedala Barbara Strgar iz agencije Mesto nepremičnin. Kljub izstopajočim cenam posameznih (manjših) stanovanj pa povprečje ostaja nekoliko nižje. "Povprečna cena kvadratnega metra novogradnje v Ljubljani trenutno znaša med 5.000 in 6.000 evrov, medtem ko se cene v manjših mestih izven prestolnice gibljejo do približno 4.000 evrov. Pri rabljenih nepremičninah se je cenovni nivo stabiliziral pri okoli 4.300 evrih na kvadratni meter," ocenjuje Zoran Đukić direktor agencije Stoja Trade.

Pregled novih stanovanj naprodaj v prestolnici je pokazal, da je naprodaj večinoma le luksuz. Ta stanovanja namreč kupce iščejo dlje, ob tem pa se je najbrž tudi trg luksuznih nepremičnin upočasnil po letih prodaje luksuznih nepremičnin. Povprečna cena stanovanja v novogradnjah, ki so še na voljo v Ljubljani, je trenutno okoli 620 tisoč evrov. Zaradi naložbenih nakupov pa so cene v nekaterih mestih zrasle še hitreje kot v Ljubljani.

Visoko rast cen beležijo v Mariboru. V zadnjih petih letih so cene poskočile za več kot 70 odstotkov. Četrtina do tretjina kupcev stanovanje kupi za investicijo, je povedala Mojca Žižek Mesarec iz Agencije Galea. "Vse več je kupcev, ki zaradi inflacije in iz strahu pred izgubo vrednosti denar iz banke namenijo za nakup nepremičnine. Nekateri so kupili tudi dve ali tri stanovanja.''

Na ministrstvu za solidarno prihodnost napovedujejo 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj in da bo do leta 2035 zgrajenih 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. ''V Ljubljani je potrebnih okoli tisoč stanovanj na leto, vsako leto, ko jih je na trgu manj, se manko prenese v naslednje leto. Minilo je pet let in v nobenem od teh let ni bilo na voljo novih tisoč stanovanj, pa že prej jih je nekaj manjkalo. Govorimo o tem, da manjka okoli tri do štiri tisoč stanovanj, zato da bi trg nekako uravnotežili,'' je v intervjuju ocenil direktor družbe Brusnica Matjaž Cerjak.

Na Geodetski upravi so v letnem poročilu zapisali, da samo zagotavljanje finančnih virov za gradnjo javnih stanovanj ne bo dovolj. ''Prostorska in gradbena zakonodaja, kot tudi občinski programi komunalnega opremljanja potencialnih zazidljivih zemljišč, hkrati pa tudi davčna zakonodaja na področju nepremičnin, prav tako zahtevajo zelo resne reforme.'' Da bi bila stanovanjska politika bolj človeška, bi bilo treba reformirati marsikaj. Od poenostavitve dolgo trajajočih birokratskih postopkov do hitrejšega delovanja sodišč.

''Mislim, da se stanovanjska gradnja zlahka prepusti zasebnim investitorjem. Je pa treba zagotoviti jasna pravila in okvire. To pomeni določene standarde za nova stanovanja in predvidljivo poslovno okolje. Bolj je okolje predvidljivo, manjšo stopnjo diskonta je treba vključiti v izračune, saj je tveganje manjše, to pa pomeni, da se lahko izvede tudi več projektov.''

V družbi Brusnica želijo zgraditi tri stolpnice s 356 stanovanji, imenovane Regentov kvart. Zapletlo se je, saj so sosedje in civilna iniciativa sprožili upravna spora: "Postopek še traja. Po gradbenem zakonu je predvideno, da sodišče takšne postopke obravnava prioritetno. Do danes, kot sem rekel, torej že več kot dve leti, čakamo na svoj trenutek,'' meni Cerjak. Sosedje in civilne skupnosti lahko vlagatelje izsiljujejo.

 

 

Državo in občine bi morali z zakonodajo prisiliti, da vsako leto določene kvote površin spremenijo v zazidalne in da morajo zemljišča aktivno in redno prodajati. Državi in občinam namreč je v interesu, da so cene nepremičnin čim višje, saj tako poberejo več davkov. Občine z rastjo cen nepremičnin lahko dražje prodajajo zemljišča, ki so zazidljiva in še bolje zaslužijo na zemljiščih, katerih namembnost spremenijo v zazidljiva. Podjetja in posamezniki pa zaradi pomanjkanja nepremičnine kupujejo kot naložbo, saj se cene le še višajo.

Slovenske sanje so za marsikoga lastništvo nepremičnine. Ravno zaradi nepremičninske mentalitete morajo visoke cene plačevati tudi tisti, ki jim je nepremičnina nujno zlo. In kaj preostane vsem, ki se niso pripravljeni ali pa se sploh ne morejo zadolžiti za 30 let, ali večine dohodkov nameniti najemnini? Da se vsak dan vozijo iz oddaljenih krajev, ali pa da enostavno poskusijo srečo kje drugje.

Želim vam lep preostanek vikenda.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar